Poznate aplikacijo Tinder?" dijake v podjetniškem Inkubatorju Savinjske regije vpraša Mirjana Ivanuša Bezjak, predavateljica na celjski fakulteti za komercialne in poslovne vede. Ko po nekaj zadrege in hihitanja ena od dijakinj zbere pogum in odgovori, da je to aplikacija za zmenke, srednješolci od profesorice dobijo navodilo. "Iz takšnih zmenkov so nastali hitri poslovni zmenki. Poiskali boste par, pa ne sošolca, in povedali, kdo ste, na katero šolo hodite, kaj je vaša iskrica," pojasni profesorica in zapiska na piščalko. Ko jo dijaki po nekaj minutah zopet zaslišijo, menjajo partnerja in ponovijo vajo. Učijo se, kako pristopiti k delodajalcem in se jim predstaviti.
Nekateri se s podjetništvom srečujejo že v šolskih klopeh, a pravijo, da želijo predvsem več praktičnega podjetništva. Nadja, dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, v podjetništvu vidi predvsem priložnost, kako iz nečesa, kar jo zanima in v čemer uživa, razviti službo. Zato s sošolko Lucijo v inkubatorju iščeta nova znanja in poznanstva za takrat, ko se domislita poslovne ideje. In predvsem napotke, kako do takrat pristopiti do delodajalca, saj je iskanje službe že pred vrati.
"Iščemo iskrico v očeh, ki pravi, da je nekdo aktiven in bi rad nekaj doprinesel, in samoiniciativnosti. Če te nekaj zanima, zberi korajžo in začni to graditi z ekipo iz podjetja," dijakom ob tem svetuje Rok Matjaž, ki s svojim podjetjem Printee, čeprav je še del ekipe inkubatorja, že zaposluje.
Prvi je pogum
"Mladi so polni elana, a jim večkrat zmanjka poguma. Naj stopijo naprej in pokažejo, kaj zmorejo," svetuje Anita Hrast, direktorica Inštituta za družbene odgovornosti (IRDO), ki v Sloveniji izvaja evropski projekt Pakt za mlade. Ta povezuje mlade, ki bodo kmalu vstopali na trg dela, njihove izobraževalne ustanove in njihove potencialne delodajalce. Pakt delodajalce spodbuja, da svojo družbeno odgovornost usmerijo k mladim, jim odprejo svoja vrata in prisluhnejo. "Zanimanja bo vse več, ker bodo podjetja spoznala, da je to koristno zanje in za mlade. Nekoč bodo mladi, ki sedijo tu, njihove stranke ali poslovni partnerji. Vse je vzajemno," je prepričana Hrastova.
"Če te nekaj zanima, zberi korajžo in začni to graditi z ekipo iz podjetja"
Uspeh je v raznolikosti
"Mladi imajo veliko energije, kreativnosti in inovativnosti ter lahko prebudijo tudi zaposlene, ki so že malo otopeli na svojih delovnih mestih, ker opravljajo rutino. Medgeneracijsko sodelovanje je ključno za razvoj. Da v podjetju niso le mladi ali stari, moški ali ženske, ampak so vsi. Pestrost bivanja krepi ustvarjalnost podjetja in njegov uspeh," poudarja Hrastova. Velik del družbene odgovornosti in pestrosti pa je tudi dati priložnost posebej ranljivim skupinam mladih - slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, mladim z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno oviranim, mladim z dolgotrajnimi boleznimi ter mladim z avtizmom.
Podjetja so sicer vse bolj ozaveščena, a je na področju zaposlovanja ljudi s posebnimi potrebami še veliko dela, opaža Tatjana Dolinšek iz Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije RS. Gre za zavod, ki mlade s posebnimi potrebami od lanskega leta spremlja na prehodu iz šole na trg dela in jim pomaga, da se vključijo na delovno mesto. Trenutno bdijo nad 700 mladimi, v štirih letih jih želijo vključiti 2100, lani so sodelovali z okoli 80 delodajalci, njihov krog pa se širi. "Ko se mladi že tekom šolanja vključujejo v delovno okolje, jih imajo delodajalci možnost spoznati, pripomoči k njihovemu razvoju. Tako se poveča tudi pripadnost podjetju. Z zaposlitvijo mladega invalida pa lahko delodajalec pridobi tudi subvencije in pomoči, ki pripomorejo, da je zaposlitev stabilnejša. Tako si lahko tudi ti mladi uredijo življenje, pridobijo stanovanje ali ustvarjajo družino," vzajemnost takšnega delovnega razmerja poudarja Dolinškova, ki dodaja, da tudi ali predvsem mladi invalidi lahko marsikaj doprinesejo svojemu delodajalcu.
