V novembru je po Celju zaokrožila novica o srčnem Celjanu Petru Verblaču, ki se je na lastno pest, brez sodelovanja z dobrodelnimi organizacijami, odločil pomagati. Na treh koncih Celja - na Hudinji, v Novi vasi in v središču mesta - je postavil stojala, kamor lahko ljudje obešajo oblačila, ki jih ne potrebujejo več. Oblačila so namenjena vsem, vzame jih lahko kdorkoli.
Ideja o tej akciji je zorela kar nekaj časa, pravi Verblač. "Nekaj podobnega sem videl na spletu, tam so ljudje obešali stvari na javno razsvetljavo, prometne znake in na drevesa. Želel sem narediti akcijo, ki bi imela znane in stalne lokacije, da bi ljudje vedno vedeli, kje lahko odložijo ali vzamejo oblačila in obutev."
Vedno več ljudi prihaja tudi podnevi
Kot pravi, je v prvi vrsti želel pomagati someščanom, da bi na preprost in neposreden način, brez obiskov ustanov ali društev, prišli do oblačil in obutve, ki jih potrebujejo. "Zavedal sem se, da je velik problem stigmatizacija, zato je od vsega začetka moja ideja, da so oblačila na razpolago tudi ponoči," razlaga in dodaja, da je bila odločitev pravilna. Še posebej na začetku akcije je bil odjem oblačil največji ravno ponoči.
Po mesecu dni, kolikor ulična izmenjava oblačil traja, Peter Verblač ugotavlja, da je vedno večji odjem tudi čez dan. Verblač se je akcije lotil resno, vsak dan obišče lokacije, kjer stojijo stojala, in pogleda, ali je vse tako, kot mora biti. "Vsak dan sem pri stojalih dopoldne in zvečer in ne mine dan, da me kdo ne ogovori in mi pove, da je s stojala vzel kos ali več kosov oblačil," pravi.
Obtožbe bivšega sindikalista
Celjani so akcijo vzeli za svojo, dober glas o njej širijo tudi na družbenih omrežjih, kjer je aktiven tudi Verblač. Ta dnevno objavi več fotografij lokacij in oblačil, ljudje komentirajo, delijo. Negativnih odzivov je bilo doslej malo.
Zato je bil včeraj toliko bolj razočaran, ker je predsednik Mestne četrti Hudinja in nekdanji sindikalist Srečko Čater odstranil stojala in oblačila na lokaciji Hudinje. "To že ni nikakršna dobrodelna akcija, če bi bila, bi bila pod okriljem dobrodelne organizacije, posameznik ne more tega početi. Kaj takšnega ne morete početi, brez da nas vprašate, pa še smrdljiva oblačila ste obešali," je včeraj besede Čatra na svojem Facebooku citiral Verblač. Čater je stojala odstranil, oblačila pa, kljub temu da jih je označil za "smrdljiva", odvrgel v kontejner Humane. "Lahko vam zagotovim, da ni bilo nikakršnih smrdljivih oblačil, vsak dan sem bil dvakrat pri stojalih, vedno jih uredim, oblačila obesim na obešalnike, zelo dotrajana oblačila ali poškodovana pa odstranim. Oblačila so čista." je še zapisal Verblač.
Čater podpira dobrodelnost
Po odgovore smo se obrnili tudi na Srečka Čatra, ki pravi, da so se stojala z oblačili pojavila pred nekaj dnevi na večnamenskem prostoru pred mestno četrtjo (MČ) Hudinja. "Na MČ nihče ni vedel, kdo jih je pod okno postavil in kakšen je namen tistega, ki je to aktivnost pričel." Kot je dodal, je prostor namenjen za aktivnosti Krajevne organizacije Rdečega križa, Društva upokojencev Hudinja in krajanov, dodatno pojasnjuje Čater. "Tam se odvijajo razne prireditve, v sredo bo Miklavž delil darila, dvakrat tedensko je tam rusko kegljanje."
Obstaja možnost skupnega jezika?
Medtem ko Verblač pravi, da so oblačila čista, Čater odgovarja: "Oblačila so bila izpostavljena dežju in nočni vlagi, zato so imela močan vonj. Na stojalu smo jih razdelili tako, da so se osušila, nato smo jih dali v zbiralnik Humane. Pričakoval sem, da se bo tisti, ki je oblačila namestil na vogal naše pisarne, oglasil in da se bomo o vsem pogovorili. Kar nekaj dni - vse do dežja - sem čakal zaman, čeprav je kontaktna številka na vratih naše pisarne. Do vašega dopisa nisem vedel, kdo stoji za to aktivnostjo. Šele včeraj me je gospod Verblač poklical, me zmerjal z lokalnim šerifom in kretenom."
Pa torej obstaja možnost, da stojalo vendarle dobi mesto na Hudinji? "Možno bi se bilo dogovoriti tako, da bi oblačila bila v prostih terminih pod nadstreškom v ugodnih pogojih, drugače pa bi jih preko noči ali ob močnem deževju postavili v prostore Rdečega križa ali mestne četrti, vendar bi za to morali vedeti, kdo je nosilec aktivnosti in kdo je odgovoren za dogovorjene aktivnosti," je jasen Čater.
"Če bi gospod Verblač prišel na mestno četrt, bi se o vsem dogovorili, saj imamo na tem in podobnih področjih že dogovorjene številne aktivnosti, od brezplačne prodaje kmetijskih pridelkov do zborovanj. Pri vseh aktivnostih pa seveda moramo upoštevati dogovorjeno vzdrževanje reda in higienskih pogojev. Obvestila, ki so bila na stojalih, je veter potrgal, dež namočil in so ležala okoli stojal," še dodaja.
Ker očitno mestna četrt in Peter Verblač nista na povsem nasprotnih bregovih, gre upati, da bodo našli skupen jezik za akcijo z dobrim namenom.
