Nekropola v Šempetru: Kaj so si rimski veljaki zaželeli na svojih spomenikih?

Bilo je pred več kot 70 leti, ko so v Šempetru začeli odkrivati ostanke nekropole, pokopališča rimskih veljakov. V dveh ločenih delih so odkrili 96 grobov (dodatno še šest prazgodovinskih), štiri najbolje ohranjene so rekonstruirali in ponovno postavili pretežno na isto mesto. Že takrat je strokovnjake presenetilo dejstvo, da je v Šempetru, ki je okoli dvanajst kilometrov oddaljeno od Celja oziroma rimske Celeie, bilo pokopanih toliko veljakov. Naselbine v okolici Šempetra niso še nikoli raziskali, vedo pa, da je bila jugozahodno od današnjega Šempetra. "Večje grobnice kažejo, da so tukaj pokopani tisti, ki so živeli v bolj razkošnih vilah v okolici Šempetra. V Grušovljah je bila vila v neposredni bližini termalnih vrelcev, tam so že od 19. stoletja odkrivali ostanke mozaikov in podobno. Ob koncu 19. st. so bile tam manjše raziskave, naš muzej hrani nekaj predmetov. Drugih sistematičnih raziskav s tega območja ni," je opisal dr. Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje, kjer je v petek potekala predstavitev nove žepne knjižice o pomenu izklesanih ikon in nagrobnih napisov na grobnicah.

Avtorica žepne knjižice dr. Katarina Šmid, slovenska poznavalka antične umetnosti, je na podlagi mnenj različnih tujih in domačih raziskovalcev ter na podlagi primerjanja s podobnimi rimskimi spomeniki prišla do novih ugotovitev. Razrešila je dileme o vsebini posamičnih reliefov. Kot denimo Spektacijeva grobnica, ki je največja in najrazkošnejša od vseh rekonstruiranih grobnic. Zanjo so do zdaj domnevali, da eden od reliefov prikazuje grško zgodbo o žrtvovanju Ifigenije, najljubše hčerke kralja Agamemnona. Slednji bi moral, če bi hotel, da bi grško ladjevje, ki se je zaradi njegovega greha ujelo v brezvetrje, lahko zaplulo proti Troji, žrtvovati Ifigenijo. Dejansko pa relief, tako Šmidova, prikazuje beg Ifigenije (ta kasneje ni bila žrtvovana, temveč je bila svečenica na otoku Tavrida) s Tavride z bratom Orestom in njegovim prijateljem Piladom. Uganka ostaja zadnji relief, ki ni ohranjen v celoti, temveč prikazuje zgolj noge in ležeče telo. "Po mojem mnenju gre za Tavrijce, ki so zasledovali prej opisane ubežnike. V literarnih delih sem našla osnovo, da bi lahko šlo za nadaljevanje tavrijske epizode, ko Grki bežijo, Tavrijci jih zasledujejo. V likovni umetnosti pa ni najti primerljivega primera," opisuje Šmidova.

Kot je avtorica zapisala v svoji knjižici, je rimska nekropola v Šempetru edinstvena, ker so za marsikatere šempetrske like primerjave najdene v daljnih vzhodnih provincah z bogato umetnostno preteklostjo, kar priča o relativnem visokem statusu in povezanosti pokojnikov z večjimi umetnostnimi središči tistega časa. Tod so živeli premožni in umetnostno razgledani prebivalci, ki so si privoščili le najboljše. "In ki so imeli zelo dobro predstavo, kaj želijo imeti. Recimo grobnica Spektacijev, njena zgodba je že tako ali tako redka za nagrobne spomenike, medtem ko je na tak način izklesana prav samo na tem sarkofagu," še poudarja avtorica. Tudi zato je nujno to dediščino zaščititi, se strinja stroka, saj reliefi in napisi zaradi vremenskih vplivov iz leta v leto bolj bledijo.