Letošnje leto hmeljarjem res ni prijazno. Potem ko je zaradi mrzlega maja hmelj le počasi rasel, so ga mesec dni kasneje šokirale visoke temperature. Zadnje tedne pa letino klestijo še neurja z vetrom in točo. "Pred mesecem dni je toča ravno na tem hmeljišču odbila 85 odstotkov vseh vrhov. Ko so ti enkrat polomljeni, rastlina zažene stranske vrhove, ki se precej bolj prepletejo med sabo. In ko je v soboto prišlo neurje z vetrom, se je sprožil pravi domino efekt. Padalo je od začetka do konca žičnice. Na tleh je bilo 16.400 vrvic s hmeljem," razlaga hmeljar Janez Stiplovšek iz Kaple pri Taboru v Savinjski dolini.
"Nemočno smo gledali, kaj se dogaja. Ko se je umirilo, pa smo poklicali vse, ki jih poznamo, predvsem sorodnike. Pri nas je bilo dvanajst otrok, bratje so v dobri uri že prišli in nam pomagali na hmeljišču," dodaja Marija Enci. Delali so od jutra do mraka, včasih jih je bilo na hmeljišču okoli 30. "V nedeljo nas je dež večkrat opral, a na koncu smo sedaj le spravili ves hmelj nazaj," strne Stiplovšek.
Čeprav izhaja iz hmeljarske družine, sam ne pomni česa podobnega. "Se je že zgodilo, da so posamezne rastline padle na tla, a nikoli v tolikšnih razsežnostih. Na tri do štiri leta to doživimo, a tako hudo, kot je letos, je bilo nazadnje leta 1983," doda hmeljar Milan Lesjak iz Ojstriške vasi. "Nam je to neurje potrgalo 15 tisoč vrvic na okoli 3,5 hektarja velikem hmeljišču. Mi bomo še dva do tri dni kar pobirali hmelj." Njemu poleg prijateljev in sorodnikov pomagajo tudi člani gasilskega društva, na pomoč je poklical še tri romunske delavce, s katerimi že več let sodeluje. "To je zelo težko delo. Vsako rastlino moramo pobrati in jo s pomočjo aluminijaste palice in škripca potegniti nazaj."
Domino efekt
"Dejstvo je, da je bilo na tem območju okoli 70 tisoč vodil na tleh in da je škoda hmeljarjem nastala že kot dodaten strošek delovne sile, ker moraš vsa ta vodila z rokami dvigniti nazaj," razlaga specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec. "Poleg tega so rastline na teh vodilih polomljene, kar se ta trenutek sicer še ne vidi. Čez par dni, ko bo malo bolj vroče, se bo pa videlo, kaj vse se je posušilo." "Takrat bo pogled na hmeljišče gotovo živo rdeč," doda Stiplovšek.
Prava škoda bo tako znana šele čez nekaj tednov, ko se bo začelo obiranje. "Zagotovo se lahko pridelek razpolovi ali pa je od 30 do 40 odstotkov nižji, ampak to bomo vedeli čez nekaj dni. Dejstvo je, da je hmelj ležal na tleh. Ljudje so se trudili in ga hitro vzdigovali. S solidarnostjo sosedov, sorodnikov so uspeli tole praktično v dveh dneh dvigniti. Ker dlje kot je hmelj na tleh, bolj propadajo storžki in bo škoda še večja. Dodaten strošek bodo imeli tudi z varstvom pred boleznimi, kajti sedaj, ko so ga vzdignili, ga morajo kar hitro zaščititi proti peronospori, ker je sedaj še bolj dovzeten zanjo. Tako da je posredne in neposredne škode kar veliko," še pravi Friškovčeva.
Dan hmeljarjev
V nedeljo bo v Braslovčah tradicionalna prireditev Dan hmeljarjev, na kateri podajo oceno letnika in razglasijo novega hmeljskega starešino, ki si izbere tudi princeso. Tokrat bo dogodek brez tradicionalne povorke. Ta dan je običajno uvod v skorajšnje obiranje, po trenutnih ocenah naj bi se letos začelo okoli 20. avgusta.
"Ko bomo obirali, bomo morali storžke še ročno prebirati, ker se suhi storžki, ki se bodo zaradi padca na tla zlomili in posušili, ne smejo mešati z zelenimi. Če se, je kvaliteta bistveno slabša, kar pomeni slabšo ceno," dopolni Stiplovšek. "Vsi bomo zelo veseli, če se bomo letos zaradi vseh neprilik približali vsaj povprečni letini, a se bojim, da se ne bomo. Povprečje je 1700 do 1800 kilogramov hmelja na hektar. Lani smo govorili o zelo lepi letini, ko se je na 1480 hektarjih pridelalo 2500 ton. Letos se bojim, da na dobrih 1500 hektarjih hmelja ne bomo prišli do 2000 ton," še pravi Irena Friškovec.
Država pomaga
Stanje na terenu si je danes ogledal tudi državni sekretar Aleš Irgolič. "Ko kot nepoznavalec vidiš, kako sadike ležijo po tleh, pomisliš, da se ne da nič rešiti. Ob tem, kar sedaj opravljajo kmetje, ko vsako posebej dvigujejo, prevezujejo, je videti, da se zadeva še da rešiti. Je pa res to izredno težko delo," je dejal.
70
tisoč vrvic je potrgalo nedavno neurje, a so jih v nekaj dneh uspeli popraviti
Kolikšna je ocena škode, še ni znano, zato o tem, koliko naj bi država pomagala, ni bilo govora. "Kmetje so tukaj zelo dobro organizirani in imajo hmeljišča zavarovana. Ugotavljam, da nekje 97 odstotkov. V letošnjem letu je novost, da država sofinancira zavarovanje žičnic in stebrov v višini 55 odstotkov. Upamo, da je ta produkt kmetom zanimiv in da ga tudi uporabljajo," je dejal sekretar. Zato sam upa, da dodatna pomoč države v tem primeru ne bo potrebna. "Seveda pa država že pomaga s sofinanciranjem zavarovanja. Mislimo, da je to prava pot tudi v prihodnje, da rešujemo takšne stvari."
Friškovčeva ob tem dodaja, da zavarovanje vsega vseeno ne krije. "Tudi če je vse na tleh, je priznano okoli 60 odstotkov izgube pridelka, potem je tukaj še odbitna franšiza, tako pridemo na 30 do 40 odstotkov. Si pa hmeljarji kar ne upajo, da hmeljišč ne bi imeli zavarovanih, čeprav je to kar velik strošek. Glede na vremenske pojave, na velika vsakoletna vlaganja v hmeljišča si ne znajo predstavljati, da hmeljišč ne bi imeli zavarovanih; tako imajo vsaj delno povrnjene stroške."
Udarcem narave sicer kar ni videti konca. Ravno nekaj dni zatem, ko so ostali hmeljarji pomagali tistim, ki jim je neurje položilo ves hmelj, je v Letušu neurje z močnim vetrom na tla položilo okoli deset tisoč vrvic s hmeljem. Obenem je polomilo del žičnice, ki so jo na srečo zadnji hip še uspeli stabilizirati, da se ni porušila. Tako so hmeljarji z enega hmeljišča hitro odhiteli že na drugo. Pomoč je bila tako še v istem tednu solidarnostno vrnjena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
