Še kakšen teden po referendumu, ki je omogočil gradnjo najvišjega, 106 metrov visokega stolpa Kristal, se je o stolpu in izidu referenduma v Rogaški Slatini veliko debatiralo, potem pa so se stvari umirile. To županu Branku Kidriču ustreza, priznava. "Sedaj delamo, kar smo najavili. Torej, glede na izid referenduma se izdeluje projektna dokumentacija. Drugega ni povedati. Še sedem mesecev bo treba počakati," pravi župan. Do takrat naj bi bila projektna dokumentacija za gradnjo 2,1 milijona evrov vrednega stolpa zaključena. Medtem se župan, ki je sicer pred referendumom poudarjal, da bodo tretjino sredstev zagotovili donatorji, še vedno ozira, kje bi lahko prejeli sofinancerska sredstva. "V skladu za okrevanje in odpornost bo 140 milijonov evrov namenjenih turizmu in kulturi, od tega samo 97 milijonov turizmu. Bomo videli, ali bomo s projektom lahko prišli zraven. Vsekakor pa moramo prej imeti projekt pripravljen do te mere, da lahko takoj začnemo izvedbo. Tako kot je šlo pred kratkim pri investicijah v šolstvu – če si imel pripravljen projekt, si lahko bil zraven, sicer ne (Občina Rogaška Slatina je letos uspela na razpisu za gradnjo telovadnice pri podružnični osnovni šoli Sv. Florijan, op. p.). Tako smo prišli tudi do Podjetniškega centra Vrelec. Ker smo imeli pripravljen projekt, smo ga sploh lahko prijavili in dobili potrjenega," opisuje Kidrič.
Parkirišče in nadhod že letos
Bodo pa pred tem začeli graditi nadhod Sonce, s katerim bodo osrednji del Rogaške Slatine povezali z lokacijo bodočega stolpa, za katerega so že pred časom dobili potrjena sofinancerska sredstva. Enako velja za gradnjo parkirišča ob bodočem stolpu. "Tu je gradbeni projekt narejen, pripravljamo se na razpis. Upam, da v drugi polovici letošnjega leta začnemo gradnjo," načrtuje župan. Ideja namreč je, da bi parkirišče uporabljali turisti, ki bi prišli v zdraviliški kraj. "Tam bi parkirali, si ogledali stolp in čez nadhod šli peš v zdraviliško jedro. To je osnovni plan. Spet drugi bi si lahko ob tem sposodili kolo, se po nadhodu spustili na kolesarsko omrežje in šli, kamor bi hoteli," razmišlja župan. Mnogo očitkov je bilo namreč pred referendumom povezanih tudi s tem, čemu bosta služila nadhod in predvsem parkirišče park and ride, če je kolesarsko omrežje na drugi strani kot omenjeno parkirišče.
O gradnji orglarskega centra ni več nobenih novic
Pogled s stolpa na mizarstvo?
Ostaja pa še ena velika skrb, na katero so opozarjali tisti, ki si tako velikega stolpa v kraju ne želijo. Nič ni namreč videti, da bo domače podjetje Orglarstvo Škrabl v treh letih uresničilo projekt gradnje največjega evropskega orglarskega centra, vrednega kar 400 milijonov evrov. Ravno ta naložba je, vsaj sprva, mnoge prepričala, da se stolp splača graditi; orglarski center bi namreč stal na območju sedaj odsluženih objektov nekdanjega mizarstva in bi bil sosed najvišjemu stolpu. Ker je več kot očitno, da bo stolp stal prej kot orglarski center (če kdaj sploh bo), se uresničuje bojazen, da bodo obiskovalci stolpa imeli pogled na odsluženo mizarstvo. "Ne, tega se ne bojim. S sedanjim lastnikom je dogovorjeno, da če se do otvoritve stolpa tam ne bo zgodilo nič, bo barake porušil sam. Seveda z izjemo prvega opečnatega dela, ki je spomeniško zaščiten," odgovarja župan. "Imamo pisno zagotovilo obeh lastnikov, da bodo, če ne bo prišlo do izvedbe projekta orglarskega centra, poskrbeli, da bo lokacija ustrezno očiščena," poudarja. Morda bi ta zemljišča lahko odkupila tudi občina. "Morda, če bi nam uspelo dobiti nepovratna sredstva za ureditev degradiranih območij, a to ni bila naša prioriteta. Treba se je vprašati, kaj bi potem tam naredili, ker čisto vse tja ne sodi."
Predrag stolp Janina
Kaj v kraj sploh še umestiti, je vprašanje tudi zato, ker ima Rogaška Slatina že veliko različnih turističnih zanimivosti, nekaj pa ima objektov, ki niso zaživeli v polni meri. Tako denimo stolp Janina sameva v stečaju in tudi Anin dvor bi lahko bil (v običajnih razmerah) bolje zaseden, je bilo slišati v dneh pred referendumom. A kot pojasnjuje Kidrič, si že leta prizadevajo, da bi stolp Janina s sprehajalnimi potmi odkupili iz stečajne mase, vendar ga kljub drugačnim obljubam vedno prodajajo v celoti, torej z zavarovanim gozdom vred. "Sredstva za njegov nakup smo prenesli v letošnji proračun. Ko bomo do njega prišli, ga bomo obnovili v treh mesecih." Imajo tudi rešitve za Anin dvor: "Pripravljamo dopolnitev ponudbe. Naš cilj je, da bi prihodnje leto, ko bo desetletnica Aninega dvora, to predstavili. Idej je veliko, treba je proučiti izvedljivost."
Referendum o stolpu
V Rogaški Slatini so občani 13. decembra lani na referendumu odločali, ali podpirajo gradnjo stolpa. Udeležilo se ga je 41 odstotkov volilnih upravičencev; gradnjo stolpa je podprlo skoraj 56 odstotkov občanov oziroma 2143, proti jih je bilo 1697 oziroma dobrih 44 odstotkov. Kot so poudarjali po referendumu, so se občani centra Rogaške Slatine večinoma odločali proti gradnji, prebivalci drugih delov občine so gradnjo večinsko podprli.