Rozmari Petek
Biser, poimenovan Žička kartuzija, s katerim se Konjičani radi pohvalijo, jim vsa leta ne prinaša le veselja, temveč tudi velike skrbi. Vsako leto samostanski kompleks, deloma tudi z državno pomočjo, malo obnovijo, največjega in najnujnejšega zalogaja – cerkve sv. Janeza Krstnika, pa se sami niso mogli lotiti. Leta so prosili državo za pomoč pri nujni sanaciji, saj je cerkev iz leta v leto vidneje propadala in je že grozilo, da se bo porušila. A prošnje niso bile uslišane. Dolgo se je s tem, kako pomagati občini pri obnovi cerkve, mučil tudi domači poslanec Bojan Podkrajšek, konec minulega leta pa je z vložitvijo amandmaja veliki met uspel poslancu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, ki je v Slovenskih Konjicah zgolj kandidiral za poslanca in bil tudi izvoljen, čeravno nikoli ni živel v mestu ob Dravinji. "Ravno v ponedeljek se je oglasil pri nas. Tudi njega zelo zanima, kako se bomo sedaj lotili obnove cerkve," pravi konjiški župan Darko Ratajc.
Koliko bodo lahko naredili
Natančna pot reševanja še ni dorečena. "Več bo znanega v kakšnih treh tednih. Zagotovo pa je treba v prvem koraku najprej stabilizirati objekt in ga v naslednji fazi prekriti ter tako zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Da bi s tem denarjem, ki ga prejmemo in od katerega je treba še odbiti davek, povsem dokončali cerkev, pa je najbrž utopično upati. Že postavitev gradbenega odra bo velik strošek, saj ga bomo potrebovali kakšnih 4 tisoč kvadratnih metrov. Ker bo zaradi obnove prehod mimo cerkve otežen, bomo verjetno morali postaviti še kakšen pontonski most. Konec minulega tedna smo bili na ministrstvu za kulturo; pogovori lepo tečejo tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Nekako je rečeno, da kljub temu, da se skoraj zagotovo pod cerkvijo skriva marsikaj, v tej fazi ne bomo izvajali še arheoloških izkopavanj. To bo prišlo na vrsto kasneje," opisuje Ratajc. "Preden bo cerkev povsem obnovljena, bo najverjetneje preteklo vsaj deset let."
Cilj je postaviti streho
Denar, ki je sedaj zagotovljen iz državnega proračuna, je torej le nujen začetek zaščite cerkve. V tem letu bo za to namenjen milijon evrov, prihodnje leto še eden. "Obnova bo potekala v več fazah, sredstva pa bodo morala biti porabljena v dveh letih, ker so vezana na proračunsko leto. Celotna prenova bo sledila konservatorskemu načrtu, ki ga je zavod pripravil leta 2018," dodatno pojasnjujeta odgovorni konservator Matija Plevnik in vodja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik. "Prva faza predvideva gradbenostatično sanacijo, saj je cerkev že dolgo brez ustrezne zaščite in je v zadnjih letih močno propadala. Po tej fazi bodo strokovnjaki z ustreznimi referencami izvedli restavratorsko-konservatorska dela, ki bodo vključevala zaščito romanskih in gotskih fug, zaščito kamnoseških delov, rekonstrukcijo določenih elementov, vse s ciljem ohranitve in prezentacije izvirne stavbne substance. Tretja faza naj bi vključevala tudi ustrezno prezentacijo objekta; želja je, da bi objekt dobil trajnejšo zaščito, kar v teh klimatskih razmerah pomeni streho. Po več preliminarnih strokovnih usklajevanjih je najbližja rešitev zaščite objekta historična streha (historični gotski nakloni strehe in historična kritina - skril). S tovrstno rešitvijo bi sledili konservatorskim izhodiščem in smernicam, začrtanim za prenovo celotnega samostanskega kompleksa, ki se je pričela že v sedemdesetih letih 20. stoletja."
Z denarjem želijo narediti vsaj toliko, da objekt ne bo več propadal
O vsebinah še preuranjeno govoriti
Smernice, kako obnoviti zgornji samostanski kompleks v Žičah, so torej znane že desetletja, le denarja nikoli ni bilo dovolj. In kot je videti, ga tudi tokrat ne bo toliko, da bi cerkev v celoti obnovili. Zadostoval pa naj bi vsaj za to, da cerkev ne bo več propadala in da bo kompleks dobil svojo prvotno veduto. "Primarni cilj sta dolgoročna ohranitev izvirnih stavbnih substanc in trajnejša zaščita spomenika pred propadanjem. Sekundarni cilj je ustrezna prezentacija objekta. Terciarni cilj je vezan na funkcijo objekta, kar pomeni, da bo upravitelj dobil pokrit prostor, kjer se bodo lahko izvajale ustrezne kulturne vsebine, ki bodo trajnostno naravnane in skladne z arhitekturnimi, simbolnimi, zgodovinskimi in arheološkimi vrednotami cerkve sv. Janeza Krstnika," ob tem dodajata Plevnik in Brišnikova. Konkretno kakšna vsebina bo sodila v obnovljeni kompleks, pa je vprašanje, na katero je trenutno možnih veliko odgovorov.
