Pa kaj, če so Šrota hvalili za občinski denar

Neprimerna volilna gesta, ko je občina Celje na prvi dan volilne kampanje izdala Mestni časopis in v njem opisala vse pretekle in vse načrtovane projekte ter zaradi katere so se lani jeseni zgražali mnogi, bo ostala povsem nekaznovana. Upravno sodišče je sicer že aprila letos ugotovilo, da je šlo pri tej številki Mestnega časopisa za volilno propagandno vsebino, ki se ne bi smela financirati iz občinskega proračuna, a ko je primer prečesal še občinski nadzorni odbor, ni našel nobenih nepravilnosti.

Sodišče ugotovilo nepravilnost, a pristojni niso

Poglejmo natančneje. Upravno sodišče je v svoji razsodbi jasno zapisalo: "Zahteva po prepovedi financiranja volilne kampanje za določenega kandidata ali politično stranko iz proračunskih sredstev občine mora biti dosledno spoštovana." Vendar, kot so dodali, sami niso pristojni za nadzor nad volilno kampanjo niti za ukrepanje ob nenamenski porabi javnih sredstev, temveč so glede na pritožbo želeli ugotoviti, ali je zaradi te številke Mestnega časopisa "razumen volivec utemeljeno podvomil o poštenosti celotnih volitev". In ugotovili, da ni, ker je dolgoletni župan Bojan Šrot na koncu zmagal z veliko razliko pred drugouvrščenim Sandijem Sendelbahom. Šrot je prejel dobrih 56 odstotkov glasov, kar je sicer najmanj v primerjavi s preteklimi volitvami.

Nadzorni odbor: Vse je v redu

Po takšni razsodbi sodišča se je pričakovalo, da bo nadzorni odbor ugotovil podobno, torej da je šlo za nenamensko porabo občinskega denarja - ta številka je imela celo nekaj več strani, zato je stala 5965 evrov, kar je največ v zadnjih treh letih (ob tem, da delo piscev tekstov, zaposlenih v občinski službi za odnose z javnostmi, ni ovrednoteno, saj so to počeli v svojem službenem času). Vendar so člani nadzornega odbora, ki ga sestavljajo Izidor Salobir, Andreja Zebec Banič in Saša Kundih, ugotovili povsem drugače. Prva njihova ugotovitev je, da z izdajo dotičnega občinskega glasila v občini niso prekoračili sredstev, ki so jih v letu 2018 načrtovali za izdajo časopisov. Kot drugo ugotavljajo, da so v časopisu predstavljeni projekti, ki so bili v času izdaje časopisa že v fazi operativne obravnave na Mestni občini Celje. In kot tretje, da je zadnji izdani časopis v letu (na leto izdajo tri številke, zadnja je jesenska) vedno investicijsko obarvan v smislu izrednih in načrtovanih projektov.

Investicije zadnjih 20 let

Dejstva, da je le ta jesenska številka Mestnega časopisa vsebovala ne samo projekte minulega leta, kot so to denimo opisovali v jesenski številki iz leta 2017, temveč projekte, ki so bili že davno uresničeni in opisani, niso opazili. Da so opisovali ne le aktualne, temveč tudi vse izvedene projekte od prvega celjskega evropskega projekta dalje (od izgradnje Čistilne naprave Celje, odprte leta 2004, do Toplarne, ki je bila zgrajena leta 2009, in podobno), so nadzornemu odboru v okviru nadzora sicer pisno pojasnili tudi v kabinetu župana. Z besedami "Pred vami je jesenska izdaja Mestnega časopisa, v kateri vam predstavljamo, kako se je Celje z okolico v zadnjih dvajsetih letih spreminjalo in kako se je s tem izboljšala kakovost življenja" je v uvodniku sam župan Šrot opisal, na kaj so se v jesenski številki osredotočili. "V Mestnem časopisu boste našli pregled najpomembnejših projektov, ki smo jih že uresničili, predvsem pa tudi tiste, ki jih pripravljamo zdaj in bodo zaživeli tudi v prihodnje," je še med drugim zapisal župan. Uvodnik pa začel z besedami: "V Celju so se v zadnjih letih, tudi s pomočjo evropskih sredstev, zgodile velike spremembe. Konec prejšnjega stoletja smo živeli v mestu, ki je imelo resne okoljske probleme, slabo infrastrukturo, neurejen sistem ravnanja z odpadki. /…/ Imeli smo približno 800 milijonov tolarjev neplačanih obveznosti in preko milijarde tolarjev prevzetih proračunskih obveznosti. Kljub težavam na različnih področjih smo verjeli, da je mogoče z resnim, strokovnim in predanim delom ustvariti mesto, ki bo vsem generacijam nudilo kakovostno življenje."