Rozmari Petek
Konjiški župan Darko Ratajc je izpolnil ob kandidaturi za župana dano obljubo – občanom je dal možnost, da neposredno, brez glasovanja svetnikov ali predlogov krajevnih skupnosti, sami dajo pobude, kaj si v svojem mestu želijo. Ideja tako imenovanega participativnega proračuna, ki ga v občinah okoli Slovenskih Konjic še niso izvajali, se je zdela sprva nekoliko utopična. Kako lahko občani nekaj predlagajo in bo to uslišano, če še krajevnim skupnostim velikokrat ob sprejemanjih proračunov ostajajo v rokah predvsem dolgi spiski želja. A so Konjičane na delavnicah najprej podučili, do kolikšne vrednosti lahko njihove želje sežejo in kaj je pogoj, da so lahko tudi v resnici uresničene. "Posamezen projekt ni smel presegati 30 tisoč evrov, projekt se je moral skladati s prostorskimi načrti in lastništvo, na katerem se bodo projekti izvajali, je moralo biti občinsko ali od krajevnih skupnosti," je kriterije strnil župan Ratajc.
Za nova igrišča, klopi, igrala
Občani so vse to očitno precej dobro razumeli. Poslali so skupaj kar 75 predlogov in le sedem jih ni izpolnjevalo pogojev za vključitev v proračun; zaradi lastništva ali zato, ker bi bilo treba poprej spremeniti prostorske akte, kar traja, župan pa bi rad vse predloge uresničil še v tem mandatu. "Sicer imamo sedaj v mislih te potrebne spremembe prostorskih aktov in jih bomo sprožili. Vse drugo, kar je lahko takoj izvedljivo, pa smo upoštevali. V sklopu rednega izvajanja proračuna že izvajamo 18 predlogov, 12 predlogov sodi med redne naloge občine, krajevnih skupnosti ali javnih zavodov in jih bomo znotraj tega poskušali vključiti v program izvajanja, 29 predlogov pa je povsem novih in jih bomo prav v okviru participativnega proračuna uresničili," opisuje župan.
Finančno morda to resda ni veliko; v treh letih bo za uresničitev predlogov porabljenih okoli 300 tisoč evrov, je pa vsebinsko to za občane vendarle pomembno
Direktno v proračun
Letno bodo za uresničitev želja iz proračuna namenili zgolj odstotek oziroma 100 tisoč evrov, predlogi pa so izbrani že za tri leta vnaprej. Razloga za takšen časovni obseg sta dva, opisuje župan. "Da bi to počeli vsako leto, je preveč naporno. Vendarle moraš ljudi pritegniti. Sploh pa imam pred sabo še triletni mandat in v tem času je prav, da se to izvede." Še ena prednost časovno širšega obdobja se je pokazala – ker bodo v sklopu participativnega proračuna denimo postavili šest otroških igrišč na različnih lokacijah, se bodo pri nabavi igral lahko obnašali bolj gospodarno. In še – o tem, ali naj se te pobude vključijo v proračun ali ne, svetniki ne bodo glasovali. Tako zbrani predlogi imajo namreč kar "direktno vozovnico" za v proračun.
Finančno skromno, a pomembno
"Za vse te projekte je težko reči, da bi jih v sklopu rednih postopkov kdaj naredili. Prav zaradi participativnega proračuna bo sedaj to mogoče. In to ne samo v enem delu občine, pač pa po vsej občini. Predvsem pa je bistveno, da so imeli besedo občani in občanke, saj ljudje sami najbolj vedo, kaj jih žuli, kaj pogrešajo. S tem smo jih spodbudili k javnemu diskurzu in jih aktivirali. Pod nekatere predloge se je namreč podpisalo tudi po 50 občanov. Finančno morda to resda ni veliko; v treh letih bo za uresničitev predlogov porabljenih okoli 300 tisoč evrov, je pa vsebinsko to za občane vendarle pomembno," prednosti participativnega proračuna še strne župan.
