Letošnji popis ptic v Kozjanskem parku je razveseljiv. Člani DOPPS so opazili štiri vrste gnezdilk več kot pred desetimi leti. Zabeležili so 6535 različnih parov ptic in 83 vrst gnezdilk. "Pticam, ki živijo v visokodebelnih sadovnjakih, gre kar dobro. To je najlepši podatek tega popisa," komentira biolog Kozjanskega parka Dušan Klenovšek, ki je zadnja leta izstopal po prisrčnih zgodbah reševanja poškodovanih sov, celo zapuščenega mladega čebelarja je spravil na noge.
Naravoslovni turizem je lahko boljši posel od intenzivnega kmetijstva
Pod dobro počutje ptic, ki si dom uredijo v visokodebelnih sadovnjakih, se sicer lahko podpišejo kar vsi sodelavci parka, saj že desetletja ogromno truda vlagajo v to, da prepričujejo ljudi, predvsem domačine, naj obnavljajo sadovnjake. "Marsikdaj naše ministrstvo ne razume, češ, kaj se ukvarjamo s kmetijstvom, saj smo tu le za varovanje živih bitij. Ne razumejo, da vrste ne moreš ohranjati le tako, da rečeš, da je zaščitena. S tem ničesar ne dosežeš. Delati moraš nekaj pozitivnega za življenjski prostor ogrožene vrste. Nekatere od najbolj ogroženih evropskih ptic potrebujejo visokodebelne sadovnjake, ki so v bistvu približek redkega gozda, kjer na tleh lahko najdejo hrano, žuželke, hkrati imajo debla dupla za gnezdenje," opisuje biolog.
In komu krošnje jablan najbolj prijajo? "Kar 52 parov skovika so našteli člani DOPPS, kar je zelo lep podatek. Tudi pogorelček, barvit ptiček, podoben šmarnici, se zelo širi. Povečuje se število vijeglavke, najmanjše žolne, ki je simbol Kozjanskega parka, pa srakoperja, smrdokavre. Teh je bilo tukaj pred petdesetimi leti le šest parov. Vse to so vrste, zaradi katerih je več kot pol Kozjanskega parka del evropskega omrežja Natura 2000."
Škrjanček več ne poje, žvrgoli
A vsi podatki popisa niso razveseljivi. Pticam, ki so odvisne od bogatih cvetočih travnikov, niti v Kozjanskem parku ne gre najbolje. "Nekatere vrste izginevajo. Pri prvem popisu 1999 so bili tukaj še kosci (podobni so majhnim kokošim); ponoči se oglašajo kot bi koso brusil, od tod ime. Ti ne samo, da se hranijo na travniku, tudi gnezdijo tam. Tu in tam v začetku maja še kateri prileti, a kaj, ko v 14 dneh vsi travniki padejo, in ptice nimajo kje gnezditi. Pa poljskega škrjančka ni več zaslediti, tistega iz pesmi Škrjanček poje, žvrgoli. A pri nas žal ne žvrgoli več," opiše Klenovšek. Razlog je v intenzivnem kmetijstvu, ki kmete sili, da košnjo opravijo čim večkrat.
"Zadnja leta gremo v totalno intenzifikacijo, travnike smo spremenili v celulozne njive, petkratna košnja in gnojenje prineseta, da tam ne najdeš več nobenega žužka, še rož ni več, imaš le regrat in tri vrste trav. Tudi pašniki so povsem 'prepašeni'. Ampak tukaj mi ne moremo kaj veliko narediti. Pri sadovnjakih je drugače - ljudem prodajamo sadike, izobražujemo jih, obrezujemo drevje, pri travnikih pa nas povozi naša in evropska kmetijska politika, ki favorizira sistem subvencij in s tem spodbuja zelo intenzivno obdelavo. Nekaj avtohtonih travnikov v Kozjanskem parku je še. Nekaj je še lastnikov, ki kmetujejo tako, kot sta kmetovala njihova oče, dedek. Večinoma pa je težko pričakovati, da bo kdo vzel kosilnico v roke in šel kosit na hrib prislonjen travnik - spremenil ga bo v pašnik ali ga pustil, da se zaraste. V vsakem primeru je boj za pisane travnike in živalske vrste izgubljen."
Naravoslovni turizem neizkoriščen
Ena pot sicer obstaja, nadaljuje. "Kmet bi lahko vzel tudi drugačen izračun v roke. Namesto da ogromno dela in petkrat kosi in gnoji travnik, da nakrmi 30 krav, bi lahko le dvakrat kosil in s tem redil denimo le pet krav. Ob tem pa bi spomladi na domačem cvetočem travniku naredil nekaj lepih fotografij, jih objavil na spletu, uredil dva apartmaja in denar raje služil z gosti."
Takšnih, ki so pripravljeni več dni "prepuzati" cele travnike in oprezati za zanimivim rastlinskimi vrstam, ni malo, doda Klenovšek. "Spomnim se ženske iz Japonske, ki je tu bivala teden dni, da je lahko opazovala štiri vrste teloha. Nam se morda ne zdi nič posebnega, ker smo še navajeni tega, da so rože na travniku. Sploh starejši, mladih tako ne dobiš na travnik. Po svetu pa je naravoslovni turizem pravi biznis. Dokaz je tudi to, da se je na Kozjansko preselilo že več Zahodnoevropejcev. Samo v Podsredi imamo dve družini iz Belgije. Pa Angleže, ki so se preselili sem prav zato, ker sta tu mir in narava. Zlahka bi pridobili več gostov od tam, še otepali bi se jih. Le začeti je treba," poudari Klenovšek. "Ko se bo prvi kmet lotil tega, mu bodo gotovo sledili drugi," je prepričan. Le prvo lastovko potrebujejo.
