Aktivnosti so podobne, vsi so podjetniški inkubatorji in imajo prostore za mlada podjetja, nadobudne posameznike, da lahko dobijo prostor za delo po subvencioniranih cenah, je povedal predstavnik inkubatorja Saša Jan Skok. Podjetja morajo izkazovati inovativnost, da konstantno rastejo vobdobju štirih let, kolikor so del inkubatorja. "Po tem se od vseh pričakuje, da se naše poti razidejo. Vsaj v tem, da niso več naši najemniki, skoraj z vsemi pa še sodelujemo naprej," je poudaril.
Aktivnosti podpornih okolij so razdeljene na informiranje in svetovanje. V inkubatorju si za vsakogar, ki razmišlja, da bi svojo podjetniško idejo uresničil, vzamejo čas. So kraj, kjer podjetniki dobijo prve informacije in usmeritve, da se lahko njihova pot začne. "Za tiste, ki jih ocenimo kot inovativne, imamo program mentoriranja, ki traja vsaj 20 ur. Z enim od zaposlenih v inkubatorju gredo čez večmesečni program, v katerem razvijajo svoj poslovni model. Od nas imajo toliko, kot od nas želijo. Lahko jih usmerjamo in spodbujamo, ne moremo pa delati namesto njih. Zavoljo financiranja agencije Spirit imamo na razpolago omejena sredstva. Teh svetovanj so deležni naši najboljši start-upi, ki imajo specifične težave, ki jih mi z lastnimi resursi nismo sposobni pokriti. Kot so pravne zadeve, vstop na kitajski trg ..." je povedal Skok.
Trije stebri delovanja
Prvi steber delovanja inkubatorja so vikendi Startup za dijake za razvijanje podjetniških idej. Skok je poudaril, da je bistvo teh delavnic, da se že mlade navadi na podjetniško razmišljanje, ki je logika odpravljanja problemov, kar jim bo koristilo tudi, če pozneje ne bodo samostojni podjetniki, ampak zaposleni v podjetjih.
Drugi steber je Podjetniški trampolin, kjer izberejo dvanajst ekip, ki izkazujejo največjo inovativnost, predvsem pa angažiranost za sodelovanje, za dvomesečni intenzivni tečaj. Ekipe imajo predavanja in individualno razvijajo svoje ideje. Tretji steber pa je projekt Future 4.0, ki ga bodo izvedli novembra. Gre za povezovanje start-upov s korporacijami na področju industrije. Projekt izvajajo že dve leti in žanjejo odlične uspehe, saj so od Gospodarske zveze Slovenije za konferenco prejeli zlato priznanje za inovacijo. "Najdemo kompetentne pare med korporacijami in start-upi, ki imajo skupaj načrtovane sestanke. Želja je, da v teh pogovorih najdejo skupne točke, naredijo skupne posle," je povedal Skok in še dodal, da je kot plod konference nastalo že veliko konkretnih dobrih sodelovanj.
Mladi lesarji
Inkubator Saša je skupaj z Direktoratom za lesarstvo MGRT in javno agencijo Spirit nedavno pripravil dogodek in razpravo o rabi lesa in dobrih praksah slovenskih podjetji z lesenimi izdelki. Sodeloval je mladi podjetnik Miha Dermol, ki je tudi udeleženec inkubatorjevega trampolina. Je predstavnik tretje generacije družinskega podjetja, ki se ukvarja s predelavo in obdelavo lesa.
Po starem očetu in očetu je prevzel podjetje in tradicijo nadaljuje z lesenimi umivalniki. "Začeli smo prevzemati mišljenje prve generacije, da delamo izdelke za dlje časa, z obnovljivimi viri," je povedal Dermol. V času, ko je v podjetju začel njegov stari oče, je bilo glede trajnostnega vidika in obnovljivih virov mišljenje zelo podobno. "Dokaz imamo v omarici, ki je stara okoli 80 let in je premazana s propolisom, zato je še sedaj lepa. Ima neko dodano vrednost," je povedal Dermol. Prednost lesenih umivalnikov vidi tudi v tem, da se lahko po desetih letih enostavno obnovijo, medtem ko je popravilo ali predelava keramičnih ali steklenih umivalnikov zamudno in drago.
Razmišljanje o trajnostnih izdelkih iz obnovljivih virov ima dolgo tradicijo
Na dogodku je sodeloval tudi Matej Košir iz podjetja Froc, ki izdeluje otroški stolček, za katerega so prejeli že prvo nagrado na pohištvenem sejmu in več nagrad v tujini. "Temeljimo na tem, da je to čisto slovenski izdelek. Predvsem Slovencem je pomembno, da je iz lokalnega lesa. Imamo tudi pet let garancije. Vemo, kako kakovosten je izdelek, lahko damo tako visoko garancijo," je pojasnil Košir. Vsem začetnikom bi svetoval, da prej začnejo prodajo izdelka: "Včasih stremiš k neki popolnosti, potem pa se izkaže z vidika kupcev, da si želijo nekaj drugačnega." Izdelki za otroke morajo doseči tudi veliko standardov, opraviti laboratorijske teste za premaze in barve, ki so lahko tudi zelo dragi.
S podobnimi zadevami se je soočal še tretji mladi podjetnik, Jure Poličnik iz podjetja LESek iz Logarske doline. "V izziv nam je bilo, da smo oddaljeni od centrov. Težko je, ko imaš trgovinico doma, ko moraš kupca ves čas čakati, si za njega vzeti čas. Pametno je bilo, da svoje izdelke damo na splet," je povedal mladi lesar, ki je najprej izdeloval lesene igre in manjše igrače avtomobilčke. Primarno je po poklicu kmet. "Pred petimi leti sem dobil prepisano kmetijo, takrat sem uspešno sodeloval na razpisu za mladega prevzemnika. Tako sem lahko vložil denar v nove stroje in delavnico." Pozneje sta se z ženo začela zanimati za delavnice Montessori, takrat pa se je porodila ideja za izdelavo pripomočkov Montessori. Začel je izdelovati tudi majhne stole in mizice za otroke od pol leta naprej, ko je ugotovil, da česa takega še ni na trgu. V tujino največ proda preko platforme Etsy, o kateri se je poučil v inkubatorju. Na svoji poti ne bi veliko spremenil, saj je vsaka stvar, ki se je zgodila, vodila do razvoja.