Mateja Lomšek, ki z možem Miho tečaje za šolanje psov organizira v Šmarju pri Jelšah, opaža: "Tudi ko nekaj časa ni bilo tečajev, so naju ljudje veliko kontaktirali. Šolanje psov je vse bolj razširjeno, ker ljudje psov nimajo več le za to, da bi bili na verigi in lajali, temveč jih imajo za družabnike."
V mali šoli se psi predvsem socializirajo
Še vedno so zveri
Pasje šole niso obvezne, so pa pomembne, predvsem zato, da ljudje svoje štirinožne prijatelje razumejo. "Ljudje v psu vidijo zvestega spremljevalca, kar pes je. A se premalo zavedajo, da je še vedno zver, pa naj bo kraški ovčar ali čivava," je odločen Zoran Borovšak, podpredsednik Kinološkega društva Šentjur. "Pes življenje in okolico sprejema drugače kot ljudje. Zato je dobro, da ljudem razložimo, da je pes žival in da se vede po nagonih. Da ne pride do težav. Zelo je pomembno, da šolamo lastnike," izpostavlja Marš.
V celjski občini je registriranih 4611 psov, v teharskem Športnem kinološkem društvu Celeia se jih v vseh tečajih šola okoli 120, v mali šoli pa približno 50. V Kinološkem društvu Celje pa imajo letos okoli 40 tečajnikov. V šmarski občini, kjer je registriranih 1571 psov, jih šolo obiskuje sedem.
Manjka sodelovanje
Ljudje, ki domov pripeljejo psa, se morajo za njegovo šolanje navadno angažirati sami. Ali bodo izvedeli zanje, je tako odvisno predvsem od kinoloških in drugih društev, ki organizirajo tečaje. "Premalo delamo na tem. Ljudje včasih sploh ne vedo, da kinološko društvo obstaja. Premalo se oglašujemo, premalo smo povezami. Veliko je odvisno od kluba, a vsekakor moramo narediti še več," priznava Marš.
