Pomoč pripravljena, a še ne povsem izkoriščena

Občine so se v trenutni situaciji zelo dobro organizirale. Ni občine, ki svojim občanom ne bi ponudila številnih oblik pomoči, od konkretne, kot je nakup osnovnih živil in zdravil, do psihosocialne pomoči in varstva otrok. A sploh zadnja možnost sploh še ni izkoriščena. "Poklicalo nas je šest družin, a so se kasneje drugače organizirali. V večini namreč ne želijo svojih otrok na svojem domu izpostavljati tujcem," opisuje ravnatelj III. OŠ v Celju Aleksander Verhovšek. Sicer prostovoljci v Celju niso neznanci, temveč so vsi iz vrst učiteljev in vzgojiteljev, a ne nujno iz šol, iz katerih prihajajo otroci, ki bi potrebovali varstvo. V Velenju njihovo bazo prostovoljcev sestavljajo študentje in vzgojitelji, ki sodelujejo v poletnih kolonijah, skratka, tudi preverjeni ljudje, a se tudi v Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) soočajo z enakimi pomisleki staršev. "Ljudem ni lahko spustiti tujca v stanovanje. Tako trenutno ni nobenega, ki bi potreboval našo pomoč; minuli teden smo na otroke pazili tri dni. Zdaj so se vsi drugače znašli. Ker v Gorenju, v katerem dela kakšna teta, stric, ne delajo, lahko zdaj kdo izmed njih popazi na otroke zdravstvenih delavcev. V večini so nas precej klicali prav slednji," opisuje Bojana Špegel iz MZPM. "Zdaj morda še gre, če ali ko se bo stanje poslabšalo in bodo vsi zdravstveni delavci vpoklicani, bomo tudi mi pripravljeni," meni Špeglova.

Da bi otroci vsaj enkrat na dan prejeli topel obrok

"Ponekod pomagajo sosedje, kar pomeni, da duh solidarnosti, pomoči sočloveku še živi. Kar je zelo lepo. Kriza vendarle 'potegne' vse najboljše, a tudi vse najslabše iz ljudi. In to slednje nas trenutno bolj skrbi kot varstvo otrok," nadaljuje Verhovšek. "Sprašujemo se, kakšno bo stanje v družinah, kjer je že zdaj bil prisoten alkohol ali pa nasilje. Zdaj nimamo dostopa do teh otrok, ne bomo videli, kakšno je stanje otroka. Ne bomo mogli pomagati. Tudi s stališča sociale se sprašujemo, kako bo, ko bodo prišla odpuščanja, viški, kaj bo potem z družinami." "Ko bo koronavirus za nami, bomo gasili povsem socialna in čustvena stanja.

Družabniška linija za starejše

Tudi več kot 300 socialno ogroženih posameznikov, predvsem starejših, še vedno dnevno prejema hrano v okviru programa Javna kuhinja, le da hrane zdaj ne zaužijejo v jedilnici, temveč si jo morajo odnesti domov. V Velenju to hrano tistim starejšim, ki si v teh razmerah ne upajo ven, pripeljejo prostovoljci skupine Udarnik, ki deluje v sklopu Mladinskega centra Velenje. Ti prostovoljci za starejše opravljajo tudi nujne nakupe hrane in zdravil. "Dnevno razvozimo okoli 30 kosil, opravimo od pet do deset nakupov. Nič ne počivamo," povzema vodja Udarnika Andrej Cvernjak. Prostovoljcev imajo ta trenutek okoli 30. "Mnogi so zdaj, ko so podjetja ustavila delo, prišli pomagat. Zato naš novi slogan 'Naše ulice so prazne, naša srca ne' res drži." V teh dneh so odprli tudi posebno telefonsko družabniško linijo za starejše, kjer 14 prostovoljcev popoldan poklepeta s starejšimi in jim tako malo popestri dan.