Popokane hiše v območju, kjer Premogovnik Velenje pridobiva lignit

V Mestni galeriji v Šoštanju so odprli razstavo z naslovom Družmirje. Bila je vas, zdaj je jezero. Avtor razstave, kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič, jo je posvetil vsem nekdanjim Družmirčanom, ki so morali zaradi izkopavanja lignita zapustiti svoje domove in si novo življenje ustvariti drugje, marsikdo celo v drugih občinah. Gre za prvo razstavo o Družmirju, čeprav je že 24 let od tega, ko je zadnji kmet Slavko Stropnik (po domače Basist) zapustil to naselje. Njegovo slovo od rodovitne prsti in predvsem rodne hiše, povsem razpokane zaradi ugrezanja terena, sta Kljajič in Tomo Čonkaš posnela; film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi sedaj spremlja razstavo, ki bo sicer na ogled le do konca meseca. "Ljudje so se s tega območja začeli izseljevati leta 1975, pravzaprav je prvi to območje zapustil že leta 1959. Vsak se je s takratnim Rudnikom individualno dogovarjal za odškodnino. Bili so dokaj fer odnosi, veliko prebivalcev Družmirja je bilo tako ali tako tudi zaposlenih v rudniku ali bližnji elektrarni. Vendar vseeno se je zelo težko izseliti iz svojega doma, predvsem na stara leta," opisuje Kljajič, ki je to stisko skupaj s Čonkašem zelo slikovito ujel na filmski trak, dodatno pa jo je s filmom Ljudje iz gline opisal tudi Boris Andrej Mlakar.

Pred 40 leti še vas z več kot 400 prebivalci

Z ugrezanjem vasi Družmirje je brez hiše ostalo 93 ljudi. Vsaka domačija je na razstavi samostojno predstavljena, razkrije tudi, kje so si izseljenci našli nov dom. Vse to je daleč najbolj zanimivo domačinom in sorodnikom, ki so še ostali v dolini. "To je bila hiša moje botre. To moram fotografirati." Takšne in podobne stavke je večkrat slišati med obiskovalci, ki jih ni malo. Naselje Družmirje je bilo staro vsaj 800 let, leta 1971 je v njem živelo še 426 ljudi. Imeli so cerkev svetega Mihaela, ki je bila prvič omenjena že leta 1261, zadnjo mašo pa so v njej imeli leta 1974. Ob njej sta bila pokopališče in grobnica. Vse to je počasi zalila voda, ki na nekdanje naselje spominja le z imenom Družmirsko jezero.

Preteklost, ki to ni

A popokane hiše v okolici območja, kjer Premogovnik Velenje pridobiva lignit, niso le del preteklosti. Nekateri tudi danes tarnajo o razpokah na hišah, ki jih sami pripisujejo ravno delovanju Premogovnika Velenje, kjer pa po besedah sogovornikov vse to zanikajo. "Precej je klicev na občino zavoljo razpok. Vendar jaz nisem strokovnjak, ne more laik oceniti, ali je to zgolj zaradi starosti hiš, ali zaradi gradnje kakšne ceste, ali zaradi delovanja premogovnika. Vem le za en primer kmetije, ki se je morala izseliti že iz Družmirja, sedaj pa je spet ogrožena zaradi delovanja premogovnika, in kolikor vem, jo bodo menda že v drugo preselili," opisuje šoštanjski podžupan Viktor Drev. "Razpoke se večajo, vlaga v hiši je nenormalna, spremembe so tedensko dogajajo na terenu, tu in tam nastane nova luknja v zemlji," stanje opisuje ena od občank naselja v bližini jezera, kjer stoji kakšnih 40 do 50 hiš. Kot dodaja, so na to opozorili Premogovnik Velenje.

Ta je postavil sondo za spremljanje gladine vode v jezeru, vendar je sondo, ki je bila poprej 80 centimetrov nad gladino, v nekaj mesecih pogoltnilo dno; to naj bi se namreč še vedno ugrezalo, podobno kot okolica. "Niti sprehodi po priljubljeni stari trški poti okoli Šoštanja niso več varni. So sicer postavili table, da gre za pridobivalno območje premogovnika in je torej sprehod le na lastno odgovornost, a spremembe terena so tedenske in kaj lahko kdo naleti na kakšno novo luknjo." Tako nekako se je začela tudi zgodba propada Družmirja. Mu bo sledilo še kakšno naselje?