Rozmari Petek
Pravljice, pravljičnost, pravljični liki, pravljične zgodbe, pravljična doživetja, pravljične želje, pravljični cekini in pravljične dobrote – vse v Pravljični deželi, v katero se zadnjih 24 let vsako drugo polovico decembra spremeni Glavni trg, je pravljično, a hkrati tako zelo pristno. "Sem vila Sreče. V Celju sem bila že lani in mi je tukaj zelo všeč, ker imam enostavno tako zelo rada male otroke. So tako luštni! Pa tudi Pravljična dežela je tako lepa, zato razmišljam, da bi tukaj bila vsako leto," nam iskreno razloži Laura in nas spravi v dvom, ali je to resnični lik ali smo dejansko vstopili v pravljico. Poskusimo še z njeno prijateljico vilo Želja. "Vila, ali tudi sebi kdaj uresničiš kakšno željo," pobaramo. "Ne," odvrne Mia, "bolj mi je pomembno, da jo uresničim otrokom." Kakšne želje pa imajo otroci, nadaljujem. "Različne igrače, včasih pa si zaželijo, da bi imeli neizmerno moč, pogum. Vse želje potem povem naprej Božičku, ki se oglasi vsak konec tedna. Bolj lahke želje uresničim sama, pri težjih mi pomaga Božiček." No, pa sem spet v dvomih. Pa vprašam še, zakaj si je sploh sama želela postati vila. "Največ zaradi otrok, ker so tako ljubki. Rada jih imam."
Avtorska dela vil in škratov, ki sodelujejo
Njihovo pristnost otroci hitro sprejmejo in z veseljem prisluhnejo njihovim pravljicam. "Vse pravljice so avtorsko delo naših vil in škratov, ki sodelujejo v Pravljični deželi. To se mi zdi zelo pomembno," pojasni Vladimira Skale, ki je zadnjih 24 let sinonim za celjsko Pravljično deželo. Skozi leta je s pomočjo svojih tesnih sodelavcev ustvarila unikatno zgodbo o dobrem, pravljičnem svetu, ki predvsem s sabo prinaša veliko upanje. "Otroci zgodbam o dobrem prisluhnejo z odprtim srcem, odrasli pa prevečkrat na pravljičnost kar hitro pozabimo. V tem sodobnem svetu telefonije, družabnih omrežij pozabimo že na to, kaj pomeni osebni stik." Njene vile, škrati in drugi junaki ne pripovedujejo le pravljic z oddaljenega odra, ampak z otroki na izbrane slovenske pesmi tudi zaplešejo in zapojejo. Prijeti vilo za roke, hja, že to je precej neverjetno. Z njo zaplesati pa je - pravljično! "Meni je tako všeč, ko vidim, kako so otroci veseli, ko z njimi plešemo v krogu. Takoj postanejo razigrani in nasmejani," doda škratica Ela (v nepravljičnem svetu sliši na ime Ula) v svoji bleščeči opravi. Ne potrebujemo veliko, da smo lahko veseli, je moto tudi Vladimire. "Škoda, da odrasli tudi na to prevečkrat pozabimo."
Uspejo privabiti mlade
V Celju se na to vsi spomnijo. Če ne prej, pa potem, ko skupaj z otroki in pravljičnimi liki naredijo pravljičen obrat. "Trikrat na mestu poskočimo, visoko dvignimo roke, s prsti malo popršimo zvezdni prah, in da se bo zgodilo nekaj lepega, naredimo še velik pravljičen obrat," otroke vzpodbuja Vladimira, ki je, tako kot animatorji, zadnjih 17 dni leta vsako dopoldne in popoldne v pravljični deželi. Zvezda stalnica je še Sladki Toni s sladkimi dobrotami, ki jih je moč kupiti le s pravljičnimi cekini. Včasih se naokoli pripelje tudi pravljična kočija ali pa dogajanje popestri kakšna priljubljena pevka ali pevec. V Celje pa večkrat pripelje tudi pravljičen vlak, na katerem obiskovalcem družbo na poti delajo pravljične vile.
Pravljično pri vsem tem je tudi, kako uspe ekipa posameznikov vedno znova k sodelovanju pritegniti toliko mladih, da vsako leto mesece pred dogodkom izpeljejo tudi avdicijo. Tako dobijo mladostniki kot tudi nekateri odrasli priložnost, da razvijajo svojo kreativnost. "Letos sem tukaj prvič kot žirafa Žifka Vitalija. Hotela sem prijaviti hčer, pa ni imela želje. No, sem pa na avdicijo šla kar jaz. Moj lik pooseblja unikatnost, da moraš sprejeti sam sebe in zaživeti v svoji edinstvenosti, ki jo ima vsak posameznik v sebi," je opisala Patricija.
Celjska Pravljična dežela (zaključi se na silvestrovo z otroškim silvestrovanjem) je zvrhana mera čiste zabave za otroke, odrasle pa ponese v čas, ko so tudi sami verjeli v pravljice.
