(Pre)pozno za preobrat pri gradnji tretje razvojne osi?

Zadnje dni minulega leta je računsko sodišče izdalo mnenje o gradnji trenutno največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji. V vseh pogledih so bili pri ocenjevanju zelo kritični. Od tega, da se je projekt z 2,4 milijarde evrov podražil na 4,2 milijarde ali z 9,8 milijona evrov za kilometer na 18,7 milijona. Do tega, da je vprašanje, kje se bo ustavil končni znesek, saj denimo niti financiranje gradnje še ni določeno. Pa da nekateri dela niso vzeli dovolj resno, saj denimo v poročilu lahko med drugim preberemo pojasnilo, da strokovna sodelavca ministrstva za infrastrukturo zaradi drugih prioritet nista imela časa za sodelovanje pri prostorskem načrtovanju trase.

Predvsem pa so podobno kot združene civilne iniciative (ZCI) ugotovili, da ministrstvo za okolje in prostor ni strokovno proučilo druge verodostojne alternativne trase. Ravno na ta del v odprtem pismu, ki so ga naslovili na župane in svetnike občin Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki, Žalec, Velenje in Celje opozarjajo člani ZCI. "Računsko sodišče je v reviziji tretje razvojne osi pritrdilo prebivalcem Spodnje Savinjske doline, da je izbrana trasa med Velenjem in Šentrupertom neustrezna. Spomnimo, od leta 2007 opozarjamo, da je bila trasa F2-2 (to je trasa preko Šentruperta) izbrana po slabi študiji variant s ponarejenimi podatki. To je država že ugotovila v letih 2012 in 2013. Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2015 vseeno nadaljevalo umeščanje te trase na odseku med Velenjem in Celjem in si ob tem zatiskalo oči pred očitnimi dejstvi, da omenjenih mest cesta ne povezuje, da ni prometno učinkovita, da je najdražja in z največjimi vplivi na okolje, prostor in življenje ljudi," pišejo v pismu.

Vprašanja pristojnim

Na župane in svetnike so naslovili tri vprašanja. Kot prvo jih zanima, kako bodo odreagirali na revizijsko poročilo in s tem na trajno uničenje najboljših kmetijskih zemljišč, vodnih virov, glede vzdržnosti javnih financ, zaščite občanov in nepopravljivih ekoloških posledic, ki jih omilitveni ukrepi ne morejo sanirati. Opozorili so še na močno onesnaženje z izpušnimi emisijami, uničujoč poseg v prostor gore Oljke in celotne doline ter uničenje krajine z velikim potencialom za razvoj turizma.

Kot drugo jih sprašujejo, ali bodo na osnovi ugotovitev računskega sodišča zahtevali ponovno, tokrat zakonito vrednotenje oziroma primerjalno analizo tras. In še, ali bodo dopustili, da pride do cestnega TEŠ 6, kjer se je izvedla predraga novogradnja namesto rekonstrukcije obstoječih kapacitet. "Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji iz leta 2015 ne predvideva odpiranja novih prometnih koridorjev in daje prednost posodobitvi obstoječe cestne mreže. Rekonstrukcija obstoječih povezav ima prednost pred gradnjo novih prometnic, umeščanje prometne infrastrukture v že obstoječe koridorje ima prednost pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor. Ne povezuje regijskih središč, kot je določeno v prostorski strategiji Slovenije. Finančna neupravičenost investicije, visoko ocenjen strošek izgradnje in neusklajenost višine sredstev v strateških dokumentih ter investicijski dokumentaciji, v investicijskih programih pa so navedeni le potencialni viri financiranja."

Dodali so, da je upravna tožba za traso od Velenja do Šentruperta še aktivna. "Glede na dejstvo, da je tudi izvedljivost trase preko pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje vprašljiva in nepredvidljivo finančno ocenjena, pričakujemo aktivno angažiranje vseh tangiranih občin," so zaključili.

Zdaj je menda prepozno ...

Velikih odzivov ni pričakovati. Polzelski župan Jože Kužnik je ob nastopu nove službe na Darsu poudaril, da nova funkcija njegovega mišljenja o tretji razvojni osi ne spreminja veliko. "Še vedno trdim, da umestitev trase s strani ministrstva za okolje ni bila optimalna. Nikoli nisem nasprotoval tretji razvojni osi, da pa način ni bil primeren, pa še vedno trdim. Menim, da če je ena trasa trikrat dražja od druge, se da na tehtnico ekonomski vidik in vse druge. Dars ni imel nič s tem, to je bila stvar ministrstva. Moram pa reči, da zdaj še z druge plati spoznavam zgodbo tretje razvojne osi. Je zanimiva. Gradnja odlično poteka."

V Velenju druge trase kot te sploh nikoli niso podpirali, saj si bolj kot povezovanja s Celjem želijo povezovanja z Ljubljano. V Celju pa so po prvih kritičnih reakcijah izpred nekaj let ob tej temi popolnoma obmolknili.

Hmeljska polja, po katerih bo tekla cesta, si je minuli teden ob obisku savinjske regije ogledal kmetijski minister Jože Podgoršek. Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče o trasi hitre ceste Velenje-Šentrupert, ki posega tudi v kmetijska zemljišča, je odgovoril, da ministrstvo nasprotuje vsakemu posegu v kmetijska zemljišča. A vendar da se je o tej trasi zdaj prepozno pogovarjati, saj je že dejstvo v prostoru.