Na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili priprave na letošnji Mednarodni obrtni sejem (MOS), je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh poudaril: "Upam, da ne bo virus tudi tega sejma preprečil. Ne gre le za promocijo naših izdelkov, temveč da se tukaj srečujemo s podjetniki in gospodarstveniki iz tujih držav, navezujemo stike. Kriza je pokazala, da si ne želimo komunicirati le po skypu, da želimo direkten kontakt." Enake želje ima družba Celjski sejem, ki je zadnji sejem izpeljala januarja 2020, medtem ko so ji vsi drugi padli v vodo. Pomladne so imeli tako rekoč postavljene, ko je sledilo prvo zaprtje. Nato so računali, da bodo jeseni izpeljali vsaj sejem Altermed, a tudi ni šlo. Se zgodba lahko ponovi?
Virtualni stiki na daljavo ne morejo vedno, povsod in povsem nadomestiti srečanj v živo
Organizatorji upajo, da ne, saj so priprave na 53. MOS, ki bo med 15. in 19. septembrom, v polnem teku. Kot je povedala vodja odnosov s tujino pri Celjskem sejmu Nina Ermenc Pangerl, se razstavljavci prijavljajo na MOS. Tudi Madžarska kot letošnja država partnerica se na sejem intenzivno pripravlja, doda Ermenc Pangerlova. "Udeležbo na MOS-u smo načrtovali že lani. Ogromno ljudi je delalo na tem, a je pandemija izvedbo onemogočila," je opisal madžarski veleposlanik Andor Ferenc Dávid. "MOS ima izjemen pomen tudi za madžarska mala in srednja podjetja. Živimo v času globalizacije, digitalizacije, a osebni stik, da lahko fizično predstavimo nas, naše izdelke, kulturo, je zelo pomemben. Konec koncev smo družabna bitja," je izpostavil veleposlanik.
Tuja podjetja ne dovolijo udeležbe
V duhu največje možne varnosti pred širjenjem covida-19 so organizatorji letos uvedli nekatere spremembe. Vse vhode bodo nadgradili z opremo za spremljanje števila obiskovalcev na sejmišču. Razvili so poseben sistem, ki bo zagotavljal nakup vstopnic za vsak sejemski dan posebej (dopoldan ali popoldan). Predprodajo vstopnic naj bi začeli konec tega meseca. Tako bodo lažje prilagajali še razpoložljivo število vstopnic, opiše izvršni direktor Robert Otorepec.
Že sedaj pa je jasno, da bo razstavljavcev tokrat manj. "Za cilj smo si zadali 60 odstotkov razstavljavcev glede na leto 2019, ampak trenutno nam celo malo bolje kaže. Ne verjamemo pa, da bomo dosegli številke iz leta 2019, predvsem tuja podjetja se letos še ne udeležujejo sejma, ker so meje še kar problematične. Recimo, da bi bili veseli, če bi prišli na vsaj 80 odstotkov tistega, kar je bilo v letu 2019. Mislim, da je to realno, odvisno, kako se bo v naslednjih tednih razvijala situacija," doda Otorepec.
Med tujci, ki so bili zadnja leta stalnica sejma, tako ne bo denimo kitajskih poslovnežev, ki so običajno zasedli celo dvorano. "Tudi nekatera naša podjetja, ki imajo tuje lastnike, so dobila navodila, da se letos še ne smejo udeleževati nobenih masovnih dogodkov. Prevladovala bodo domača podjetja."
Med slednjimi pa jih bo tokrat veliko, ki se prej sejmov niso udeleževala, doda. "Morda je premor pokazal, da elektronski mediji in stik na daljavo le ne morejo nadomestiti osebnih stikov. Morda bo to k razvoju sejma prineslo celo kakšen plus. Prej se je govorilo, da sejmov ne potrebujemo več, saj se lahko s komerkoli pogovarjaš, četudi je z drugega konca sveta, ampak verjetno se je zdaj pokazalo, da to ni to. Če hočeš posel skleniti s človekom, se moraš vsaj enkrat osebno z njim sestati, da se začutita. Ko se enkrat poznaš, lahko delaš na daljavo. A vsaj na začetku se ljudje morajo srečati, to je potem čisto neka druga energija, drug odnos, drugo zaupanje se vzpostavi, če človeka gledaš v oči, ne le v ekran."
Vse stavijo na MOS
Ne glede na to, kakšna bo jeseni situacija, drugih sejmov letos ne načrtujejo. "Vse sile smo usmerili v MOS. Bomo pa bienalni mednarodni industrijski sejem, ki bi moral biti letos aprila, organizirali drugo leto aprila. Usmerjeni smo že v leto 2022. Januarja bi lahko začeli z Agrotechom, nadaljevali z marčnimi sejmi vse do decembrskega sejma erotike. Večina bienalnih sejmov naj bi se odvila drugo leto, saj moramo vsaj malo nadoknaditi kar velik izpad, ki smo ga imeli z letom in pol pavze in nas je finančno precej izčrpal. Čeprav k sreči nismo bili zadolženi in smo lahko prebrodili brez dodatnega zadolževanja, smo porabili vso amortizacijo, tako da sedaj za kakšno leto, dve nimamo na voljo sredstev za investicije, za obnovo. Tu še računamo na kakšno pomoč države. Ker vemo, da če ne investiraš, če ne obnavljaš, kmalu nisi več aktualen."
Lansko leto so zaključili s 678 tisoč evri izgube, saj so bili praktično ob skoraj vse prihodke. Izpeljali so le Agrotech, z oddajo prostorov za testiranje in cepljenje proti covidu-19 ničesar ne zaslužijo (poplačane dobijo le stroške), nekaj prostorov so oddali za skladišča in outlet prodaje. Na roko jim je tokrat šla celjska občina - za lani jim je odpisala plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. "To je kar velik strošek, skoraj 70 tisoč evrov. Lani nam ga je v celoti odpisala, za letos smo se dogovorili za odpis za prvo polovico leta, ker upamo, da bomo v drugi polovici že normalno poslovali in nam ne bo treba več pomagati." V načrtih imajo, da bodo, potem ko so lani morali odpuščati, letos jeseni ponovno zaposlovali. Na novo naj bi zaposlili od pet do sedem ljudi. "S takšno ekipo, kot je sedaj, nismo sposobni izvesti toliko sejmov, kot jih načrtujemo za prihodnje leto," sklene Otorepec.