Prvi korak k prijaznejši pridelavi hmelja

Prvi premik na področju gojenja hmelja je pred vrati. Žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo skupaj s partnerji iz tujine preizkuša posebno biorazgradljivo vrvico, ki bi nadomestila sedanjo, plastično, ki, kot poudarjajo, jezi tudi hmeljarje same, ne le okoljevarstvenike, saj se polipropilenska vrvica v okolju razkraja tudi do 450 let. Ko plastično vrvico skupaj s hmeljevko dajo v kompost, nato pa ta kompost vrnejo na hmeljišče, se jim vrvica zapleta v stroje, včasih tudi kaj poškoduje, skratka povzroča veliko težav. Zato se po besedah dr. Barbare Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki je na četrtkovem seminarju o hmeljarstvu, ki je potekal v Laškem, projekt vpeljave biorazgradljive vrvice širše predstavila, tudi hmeljarji zelo zanimajo za alternativo in so zanjo pripravljeni plačati tudi več.

Vrvice iz Savinjske v Evropo

Biorazgradljivo vrvico, ki je sicer na videz na moč podobna običajni, plastični, so uporabili na 25 hektarjih hmeljišč. Le vsega štiri vrvice pritiska niso vzdržale, kar je po oceni Čehove zanemarljivo. Celo rastno obdobje so sicer vrvice pošiljali izdelovalcev na dodatne teste.

Hmeljevka za lončke in embalažo

Največja prednost projekta ni zgolj v samih vrvicah, čeravno se te v kompostu povsem razgradijo, ne le do mikroplastik, trdi Čehova. Zgrajene so namreč iz polimlečne kisline, ki se pri kompostiranju (ob primerni vlagi in temperaturi) razgradijo na vodo, ogljikov dioksid in biomaso oziroma kompost, ki ga hmeljarji vračajo na hmeljišča. "Torej ne zgnije kar na tleh, kar je za nas dobro. Sicer pa na inštitutu pripravljamo tudi navodila za kompostiranje te vrvice. A to je le prvi del našega krožnega gospodarstva. Iz hmeljevine bo naš drugi partner v projektu iztisnil sok (slednjega bomo v našem inštitutu preučili, za kakšno gnojilo bi ga lahko uporabili), vlaknino, ki bo ostala, pa bomo poslali španskemu partnerju, ki bo izdelal biokompozit ter ga poslal spet naslednjemu partnerju v projektu, celjski družbi Tecos, kjer bodo naredili biorazgradljive lončke iz koruze in hmeljevine. Te pa bomo na inštitutu uporabili tudi za sajenje sadik hmelja. In tako bo spet en tokokrog zaprt. A tudi to še ni vse. Delno bo vlaknino šla tudi do češkega partnerja, ki pa bo iz tega izdelal embalažo za pakiranje, ki pa bo zopet biorazgradljiva," poudarja Čehova.

Hmelj se dobro prodaja, a nova bolezen ga zna oklestiti

Na težavo s plastičnimi vrvicami na hmeljiščih je sicer lani javnost opozorila slovenjgraška civilna iniciativa, ki je v prvi vrsti s peticijo zahtevala prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. Sprememb v tej smeri na seminarju ni bilo zaznati - kvečjemu obratno. Hmeljarji, predvsem v okolici Žalca, kot tudi kmetijsko ministrstvo, se namreč zadnje leto ubadajo z novo boleznijo, poimenovano viroidna zakrnelost hmelja, ki je z agrumov prešla na hmelj. Obolela rastlina odmre v roku treh do petih let, prenos bolezni pa je izredno hiter. Slovenija je sicer peta na svetu oziroma tretja v Evropi po pridelavi hmelja. In čeprav proizvodnja piva po svetu zadnja leta upada, povpraševanje po hmelju še vedno, kot že skoraj desetletje, presega dejansko ponudbo hmelja, kar se odraža na zelo dobrih odkupnih cenah hmelja. Izkoreninjenje te bolezni je tako hmeljarjem v velikem interesu.