Povezavo sestavljajo zavod Vozim iz Celja, Mladinski center Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic ter društvo Novus, zavod Uspešen.si in andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje iz Velenja. Partnerstvo se je odločilo za raziskavo aktualnega stanja z namenom odkrivanja morebitnih sprememb in potreb različnih ranljivih ciljnih skupin ter organizacij. S pomočjo ugotovitev raziskave bodo lahko oblikovali akcijske načrte za vsako občino posebej, kako se odzvati na te težave, kam usmeriti sredstva in energijo.
Niso prekinili dela
Na celotnem področju je na anketo odgovorilo sto organizacij in institucij, ki se ukvarjajo z različnimi skupinami. Z osnovnošolskimi otroki, mladimi med 15. in 29. letom, odraslimi, družinami, invalidi, starejšimi, brezposelnimi in/ali neaktivnimi ter različnimi skupinami naenkrat. V Celju je na anketo odgovorilo 32 takšnih organizacij. Predstavnica zavoda Vozim Tjaša Turnšek je povedala, da je bilo veliko sodelujočih srednjih in osnovnih šol, saj te večinoma sestavljajo bazo njihovih podatkov. Sodelovali so tudi na občini, večgeneracijski center Socio, Celjski mladinski center, združenje Šent, knjižnica, zavod za zaposlovanje, invalidske organizacije ...
Prenos dobrih praks
Partnerska zveza Mreža, ki deluje od novembra 2019, je nastala s prijavo na razpis ministrstva za javno upravo. Gre za profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva. Povezali so se, ker so želeli pokriti širše celjsko območje in najrazličnejše ciljne skupine. V povezavi vidijo tudi prednosti za nadaljnje povezovanje in ustvarjanje programov. Ob pojavu potreb imajo v zvezi nekoga, ki o dani situaciji že nekaj ve in lahko pomaga. Pomemben je tudi prenos dobrih praks in znanja.
Turnškova je povedala, da so veseli, da vprašane organizacije zaradi epidemije covida-19 niso prekinile svojega dela, ampak so ga s prilagojenim delovanjem nadaljevale. Spremembe, ki so se zgodile zaradi zaprtja družbe, pa opažajo na štirih področjih: "Na socialnem področju gre za pomanjkanje stika. Ljudje so več skupaj, ni možnosti, da bi se člani družin umaknili, pride tudi do nasilja. Pri psihofizičnem področju se še poglabljajo težave že ranljivih skupin, potrebne je več spodbude in vodenja. Na ekonomskem področju so ljudje prikrajšani z manj dohodka. Na področju delovanja organizacij pa gre za omejitve delovanja, nedoseganje in neodzivnost uporabnikov, prilagoditev na spletne oblike dejavnosti." Na situacijo so se prilagodili tudi s telefonskimi pogovori, elektronskimi sporočili in individualnimi obravnavami s predhodnim naročanjem.
Ni motivacije in odzivnosti
Pri starejših in invalidih, dveh ciljnih skupinah zavoda Vozim, poleg mladih Turnškova izpostavlja predvsem nedoseganje uporabnikov: "Stvari so na spletu. Te skupine pa po navadi nimajo dostopa do računalnika, ga ne zanjo uporabljati in jih tako aktivnosti ne dosežejo. Organizacije pa nimajo dovolj kadra, da bi se lahko prostovoljci individualno ukvarjali z osebami in jih navajali na uporabo novih tehnologij."
V tej smeri že razmišljajo in tudi opazujejo dobre prakse iz drugih krajev, kjer se že vzpostavljajo mreže prostovoljcev, ki pomagajo vsem pomoči potrebnim. Turnškova je dodala, da so predvsem srednje šole izpostavile, da se mladi že prijavijo na šolanje na daljavo, ni pa motivacije. "Gre za neodzivnost, nemotiviranost. Mladi so brez volje. Izpostavljajo nenehno sedenje za računalnikom. Že v času šolanja. V prostem času pa tudi ne posežejo po športnih aktivnostih. To je bil za nas alarm, da se resno lotimo te problematike." V zavodu so sami pripravili še dodatno anketo med 700 srednješolci s Celjskega, med katerimi je bilo mnenje o šolanju na daljavo deljeno. Nekateri so izpostavili prednosti, kot je manj porabljenega časa s prevozom iz oddaljenih krajev, da se lahko dobro organizirajo, če se seveda znajo. Negativno pa so takšno delo ocenili drugi, ki se tako ne zmorejo učiti, izpostavili so tudi več zadolžitev profesorjev za samostojno delo doma.
Preko spleta vandarle ni isto kot srečevanje v živo
Vprašani mladi bi si želeli delavnic s področja duševnega zdravja, saj že sami opazijo manko znanja na področju spopadanja z duševnimi stiskami. "Tako smo se prilagodili in že izvajamo delavnice z mladimi športniki z motivacijsko noto. Ti pripovedujejo o svoji poti, vzponih in padcih, kaj narediti, ko ne gre, in podobno. Eden takšnih je smučar Štefan Hadalin, ki je tudi ambasador projekta Heroji furajo v pižamah," je njihove nove dejavnosti predstavila Turnškova. Prilagoditi so morali tudi že obstoječe delavnice, ko s pomočjo izvajalcev invalidov opozarjajo na varnost v prometu. S šolami so našli skupni jezik in se tako preko spletnih orodij priključijo v razred: "Ocenjujem, da smo se dobro prilagodili. Je pa minus takšne izvedbe to, da ni pristnega stika v razredu, ko mladi dejansko vidijo v živo invalida, ki predstavi svojo zgodbo. Saj se ti pokažejo tudi na spletu, vendar ni isto. Je pa bolje, da se za preventivo naredi nekaj preko spleta, kot pa nič. Z našimi člani ohranjamo stike tudi preko spletnih čajank, da krepimo pripadnost organizaciji."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
