Reševanje celjske sramote: "Morda bo to celo iskan proizvod."

Rozmari Petek Rozmari Petek
10.06.2020 06:00

"Stvari se, hvala bogu, spreminjajo na bolje," odnos okoljskega ministrstva do problematike opisuje že pred dvema letoma izbrani izvajalec Stonex.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stonex je svoje naprave za predelavo onesnaženih kupov zemlje pripeljal že pred dvema letoma. Od takrat se stvari niso premaknile. 
Rozmari Petek

Ena največjih in najbolj opaznih celjskih pack so s folijo in z odsluženimi pnevmatikami obteženi kupi zemljine ob železniških tirih na območju stare cinkarne. Nastali so leta 2017, ko je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) s pomočjo evropskih sredstev nadgrajevala železniško progo Zidani Most-Celje. Znane zgodbe, kako so vsi pristojni vedeli, po kakšnem teritoriju bodo kopali, pa vendar so vsi kopanje molče opazovali, ne bomo pogrevali. Dejstvo je, da je po sanaciji ostalo 27 kubičnih metrov nevarnih odpadkov, ki jih je treba bodisi predelati bodisi odpeljati. DRSI je med prijavljenimi družbami izbrala takrat najugodnejšo šentjursko družbo Stonex (ki je pred tem za Mestno občino Celje po podobni metodi že sanirala izkopane in evropski komisiji zatožene kupe onesnažene zemlje), ki naj bi zemljino predelala za 2,9 milijona evrov, a ta del sploh ni mogla začeti.
Na njihovo nesrečo se je namreč od takrat, ko so izvajali sanacijo za celjsko občino, zakonodaja spremenila. "Smo v fazi pridobivanja dokumentacije," so običajno pojasnjevali v Stonexu in včasih malo potarnali, kako od njih vedno zahtevajo kaj drugega, z okoljskega ministrstva pa so prihajala pojasnila, da v Stonexu niso dovolj dobro pripravili dokumentacije. Srž težave naj bi bilo dejstvo, da Stonex ni mogel navesti mesta, kamor bo predelano zemljino, ki bo po predelavi postala gradbeni material, odložil. Zemlje so se otepali tako v Trbovljah kot v Velenju; tam je bila predvidena za zapolnitev nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Ena od možnosti je bila vgradnja zemlje na kraju samem kot nasip ob železniški postaji, vendar bi to morali prej uskladiti s prostorskimi akti, kar bi znova terjalo svoj čas. Piko na i pa je decembra lani naredila še inšpektorica za okolje, ki je DRSI naložila, da mora kupe do 1. septembra letos odstraniti.

"Morda bo to celo iskan proizvod"

Stvari naj bi se zdaj vendarle začele spreminjati na bolje, pravijo v Stonexu. "Težava je bila v tem, da je bila vmes sprejeta direktiva Evropske unije, ki določa, kdaj odpadek preneha biti odpadek, a je dve leti niso integrirali v naš pravni red," opisuje vodja projekta Peter Zapušek iz Stonexa in dodaja, da je zato, ker ministrstvo za okolje ni oddelalo svojega, v zraku poleg njihovega obviselo še okoli 400 projektov.

Kupi zemlje v Celju 
Rozmari Petek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta