Šaleška dolina in TEŠ: O sosežigu še niso rekli zadnje besede

Jaz sem dal besedo, tako, kot boste odločili vi, pač bo, je na zadnji seji šoštanjskega občinskega sveta konec januarja letos dejal direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Mitja Tašler. "Večkrat smo že izjavili, da ne želimo, ne moremo nadaljevati in ne bomo nadaljevali kakršnega koli tovrstnega projekta brez soglasja lokalne skupnosti. In še vedno za tem stojimo," je zatrdil še prvi mož HSE dr. Viktor Vračar. "Kakršno koli odločitev boste sprejeli, jo bomo spoštovali, ker želimo sobivati z lokalnimi skupnostmi in zelo spoštujemo vaše mnenje," je dodal. "Trdim, da če sprejmete sklep, da ste proti, bomo s sosežigom nehali," je pribil še novi član poslovodstva HSE Marko Štrigl. Konec minulega tedna pa je od TEŠ prišlo tako konfuzno sporočilo: "Vztrajamo pri tem, da je projekt dober, kar dokazuje tudi s strani uveljavljenih strokovnjakov pripravljeno Poročilo o vplivih na okolje. Ne vztrajamo pa, da ga izpeljemo za vsako ceno. Kot smo povedali že na začetku: če bo lokalna skupnost proti, projekta sosežiga ne bomo izpeljali, bomo pa zaključili vse postopke, ki smo jih začeli in za katere imamo podpisane zavezujoče pogodbe. Verjamemo, da bomo kljub ustavitvi projekta sosežiga v prihodnje v soglasju z lokalnim okoljem našli skupne rešitve in dobre projekte za postopen prehod Šaleške doline v nizkoogljično družbo."

​Nov poskus zavlačevanja?

Dva tedna zatem, ko so šoštanjski svetniki zavrnili sosežig, tako skoraj nikomur v dolini ni jasno, čemu TEŠ še pelje postopke za sosežig naprej, če pa ga na koncu zato, ker spoštujejo voljo lokalnih skupnosti, ne bodo vpeljali. Poskušajo upravičiti stroške, ki so jih s sosežigom imeli do sedaj, menijo nekateri. Drugi so prepričani, da si s tem ponovno kupujejo čas, v katerem bi si občine vendarle premislile. Po naših informacijah naj bi namreč občine v teh dneh prejele nov dopis, v katerem jih bo TEŠ pozval, naj njihovim argumentom ponovno prisluhnejo. Vsebine komunikacije v TEŠ ne razkrivajo.

Vračar je sicer že po koncu šoštanjske seje, ki je zavrnila možnost sosežiga, dejal, da bodo projekt predstavili še Velenju in Šmartnu ob Paki ter da bodo spoštovali še njihovi mnenji. "Glede na to, da je investitor vplivno območje sosežiga omejil na ograjo industrijskega območja TEŠ, se nam zdi vključevanje sosednjih lokalnih skupnosti kršitev dane javne obljube predstavnikov HSE in TEŠ ter nov poskus sprenevedanja, zavlačevanja in zavajanja javnosti," o tem v imenu Šaleškega eko gibanja pravi Urša Menih Dokl. V TEŠ pa vztrajajo: "Sosežiga v bloku TEŠ 6 ne bomo izvajali kljub našemu prepričanju o smiselni in tudi okoljsko sprejemljivi realizaciji projekta, zaradi izraženega nasprotovanja lokalne skupnosti v Šoštanju. Po zaključku pogodbenih obveznosti za ta projekt in trenutne faze v postopku Arso posledično ne bomo nadaljevali postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja s tem namenom. Iz spoštovanja do drugih lokalnih skupnosti v okolici TEŠ želimo s podajo odgovorov na prejeta vprašanja omogočiti, da se do uvedbe načrtovanega sosežiga opredelijo tudi na Mestni občini Velenje in Občini Šmartno ob Paki, v kolikor bi to še želeli."

​Čemu bi se v Velenju odločili za?

Se bosta mar drugi dve lokalni skupnosti odločili drugače, kot se je šoštanjska? Na prvi pogled to že ni videti, saj velenjska skupina za civilni nadzor nad nameravanim sosežigom ugotavlja podobno, kot je v imenu šoštanjske občine ugotovila okoljska raziskovalka dr. Cvetka Ribarič Lasnik. In sicer, da sosežig ne bo izboljšal kakovosti okolja. "Dvom zbujata zlasti prisotnost onesnaževal, ki jih v lignitu ni, in posledično nadzor nad kakovostjo sosežiga SRF. V projektu je po oceni skupine povsem zanemarjen vpliv na zdravje ljudi, neposredno kot posredno prek uživanja v Šaleški dolini pridelane hrane," so za STA sporočili iz omenjene skupine ter obenem opozorili, da so oktobra lani Tešu poslali vprašanja in pobude, na katere pa, razen navedbe, da pozdravljajo njihovo delovanje, niso prejeli odgovorov. Od TEŠ prav tako niso prejeli podatka o izvoru SRF različnih dobaviteljev. Posledično bodo tako mestnim svetnikom in občini svetovali, naj sosežigu nasprotuje. Po drugi strani pa je Vrečar na šoštanjski seji prvič (vsaj javno) spregovoril o finančnih koristih, ki bi jih sosežig prinesel lokalnim skupnostim. Tako je dejal, da bi sprejem sosežiga prinesel zmanjšanje cene toplotne energije za tri milijone evrov, kar pomeni, da bi se vrnili na ceno, ki je veljala leta 2017, pred prvimi podražitvami v času direktorovanja Armana Koritnika. "Pomenilo bi vsaj še pet do sedem milijonov evrov dodatnih prispevkov lokalnim skupnostim. Tak je namreč finančni učinek vpeljave goriva SRF, predvsem zaradi zmanjšanega plačila za emisijske kupone, ki bi bili za približno 60 odstotkov nižji," je zagotovil Vračar. "Mi kot poslovodstvo smo dolžni tovrstne projekte analizirati, predlagati, ker imajo nek učinek, ker si lahko z njimi pridobimo čas do uvajanja nekih nadomestnih projektov. Ker lahko s tem pridemo do dolgoročnega preživetja in iskanja nekih alternativnih načinov za ohranjanje energetske lokacije," je še razložil.