Rozmari Petek
Jutri, v torek, ob 18. uri bo v dvorani Narodnega doma v Celju prav poseben dobrodelni koncert. Na njem bodo namreč nastopili sami slepi in slabovidni glasbeniki, da zberejo čim več prostovoljnih prispevkov za gradnjo Drugega doma, ki jo je pred časom naznanila mama slepega Filipa Jagodiča iz Laškega. Pobudnica želi ustanoviti institucijo, ki bi bila drugi dom hendikepiranim otrokom brez staršev, da bi tudi po njihovi izgubi imeli varno in toplo zavetje. Tudi Filip bo eden izmed nastopajočih, hkrati z njim pa se bodo v Celju predstavili pianist Urh Štrakl iz Prebolda, ki kljub slepoti na mednarodnih tekmovanjih osvaja laskava priznanja, pianistka Petra Rom iz Liboj, mlada pevka Mia Koritnik iz Radeč, ki je med drugim nastopila na Noči Modrijanov, koroški pevec Drago Filač, zakonca Simona in Miha Jakopin iz Ljubljane, pevka in pesnica Mirjana Šernek iz Šmarja Sap, Pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj ter legenda narodno-zabavne glasbe Franc Žerdoner, ki ga zadnja leta pesti slabovidnost, s skupino Vingosi.
Obenem bodo na koncertu predstavili dopolnjeno pesniško zbirko Ko so jablane vzcvetele avtorja Zvonka Perliča. Zdaj že pokojni Perlič je pred 15 leti ustanovil združenje, da bi pokrivalo področja, ki jih druge institucije niso prepoznale kot pomembna. Na prvem mestu je bilo ozaveščanje o slepoti, kar v združenju počno še dandanes z delavnicami po osnovnih šolah. Velik poudarek društvo daje tudi literaturi in kulturi med slepimi nasploh. "Z njo slepi najlažje dosežemo svet polnočutečih," pravi podpredsednik združenja Sebastjan Kamenik. "Zvonko je zasnoval literarna srečanja slepih in slabovidnih pesnikov Biseri Savinje, ki ga odtlej pripravimo vsako leto. Med stalne projekte sodijo tudi razstave v Galeriji Nika Ignjatiča. Skupaj z dr. Aksinjo Kermauner smo izdali brošuro Deset resnic o slepoti in slabovidnosti (po raziskavi se ljudje najbolj bojijo smrti, takoj za njo pa slepote), izdelali igrače in tipne slikanice za otroke, največji podvig združenja pa je bila prilagoditev otroškega muzeja Hermanov brlog za slepe. Obenem je ta muzej prvi, ki je v stalno razstavo vključil tudi igrače in družabne igre za slepe," našteje Kamenik.
Sistemskega financiranja društvo nima, odvisno je predvsem od donatorjev in podpore Mestne občine Celje. Kljub vsemu vsako leto odkupi vsaj nekaj izvodov pesniških zbirk in proznih del članov, s čimer jim vsaj malo omili običajno slabo finančno stanje. Upajo, da bodo jutri s prostovoljnimi prispevki (vstopnine ni) zbrali nekaj denarja za pomoč Drugemu domu. Predvsem pa si želijo, da nastop slepih ne bi izzvenel v prazno. "To bi nas najbolj bolelo," še pravi Kamenik.
