Čeprav Celje skriva ogromno zemljin, v katerih so krepko presežene vrednosti težkih kovin, ki lahko vplivajo na zdravje (ravno zato ministrstvo za okolje menjuje zemljino pri celjskih vrtcih), podatki kažejo, da so Celjani zdravi. Še več. Novi podatki, ki sta jih celjskim svetnikom predstavili zdravnici Nuša Konec Juričič in Anja Strmšek iz celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kažejo upad vseh vrst raka. In ne zgolj zato, ker je bilo lani zaradi covida opravljenih manj preiskav in pregledov kot sicer, saj podatki niso za leto 2020, temveč so zadnji dostopni, sta poudarili sogovornici. "V mestni občini Celje beležimo upad števila novih primerov vseh vrst raka ter števila novih primerov raka na debelem črevesu in danki, pljučnega raka in raka dojke na 100.000 prebivalcev. Pri tem gre za gibanje števila novih primerov raka, če ne upoštevamo vpliva staranja, ki je samo po sebi močno povezano z nastankom raka. Na ta način lahko ocenjujemo vpliv drugih dejavnikov na pojavnost rakavih obolenj," opisuje Strmškova.
Nadaljevanje raziskave iz Registra raka
Celjani se v preteklosti niso najbolje odzivali na program Svit; v zadnjih desetih letih se je odzivnost povečala za 9 odstotkov, a je še vedno pod slovenskim povprečjem. "Odzivnost bi morala biti 100-odstotna, tako pa je 60-odstotna. Tu smo slabši že vsa leta, 45 odstotkov moških vrže vabilo stran," poudarja Konec Juričičeva. Še bolj kot podatki, ki jih predstavijo vsako leto, pa je bila zanimiva nova raziskava o pojavnosti raka, ki bi lahko bil povezan s stanjem v okolju, to je s težkimi kovinami. Strmškova, specializantka javnega zdravja, je namreč pod mentorstvom prof. Vesne Zadnik, ki je pred skoraj desetimi leti, temelječ na Registru raka RS, predstavila podatke za Celje in Šentjur o razširjenosti raka, naredila nadaljevanje študije. "Takrat je bila sicer analiza nekoliko širše zasnovana, sedaj pa smo se osredotočili na dve vrsti raka, ledvičnega in raka prostate, ker bi ti vrsti raka lahko povezali z izpostavljenostjo težkim kovinam. Konkretno v Celju z izpostavljenostjo kadmiju in arzenu, morda tudi svincu (zanj velja, da so te povezave dokazali pri živalih, pri ljudeh še niso dokazane)," pojasnjuje Strmškova.
Spodbudni rezultati so navdušili predvsem župana
Za tretjino manj raka prostate in ledvičnega raka
V prvem delu nove raziskave je avtorica ponovila izračune, ki so bili narejeni za obdobje od 1999 do 2008. Zgolj zato, da je dokazala natančnost primerjave. Enako kot leta 2011 je tudi sama ugotovila, da je bilo takrat tveganje za raka prostate 1,2-krat večje od slovenskega povprečja, v petih naseljih, ki so potencialno najbolj obremenjena s težkimi kovinami (Bukovžlak, Proseniško, Teharje, Slance, Vrhe), pa je bilo tveganje 2,7-krat večje. Analizo je nadaljevala s podatki med letoma 2009 in 2017 (to so zadnji dostopni podatki Registra raka).
"Tveganje raka prostate v Celju je bilo v tem obdobju za 32 odstotkov manjše kot v slovenskem povprečju, prav tako je bilo tveganje ledvičnega raka za 31 odstotkov manjše." Podrobneje je analizirala tudi prej omenjenih pet naselij. "Tudi tukaj je tveganje manjše od slovenskega povprečja, in sicer tveganje raka prostate je za 8 odstotkov manjše, tveganje ledvičnega raka pa za 11 odstotkov. Razlika sicer ni statistično značilna, gre pa za informativno vrednost teh podatkov. Težko jih je zelo zanesljivo interpretirati, ker gre za majhno število primerov," je dodala. "Glede na to, da od izpostavljenosti do nastanka tumorjev mine od 15 do 20 let, bi lahko sklepali, da se je pred dvema, tremi desetletji na območju Celja izboljšal življenjski slog, morda bivalne in delovne razmere, kar rezultira te spodbudnejše podatke."
Odgovor na "Černobil"
Spodbudni rezultati so navdušili predvsem župana Bojana Šrota. "Zelo pozorno in z veseljem smo poslušali te razveseljive podatke. Na nek način bodo malce zaprli usta tistih, ki so nagnjeni k senzacionalizmu. Vedeti ne moremo, sklepamo pa lahko, kaj se je zgodilo pred dvema, tremi desetletji. Takrat je nehala obratovati topilnica cinka in to je verjetno bil ta prelomni dogodek, ki je zmanjšal onesnaženje," je dejal župan. Nato je opomnil, da se je Celje že pred več kot desetletjem zavezalo, da bo skupaj z javnimi podjetji ravnalo trajnostno v smislu zelenega razvoja in izboljševanja okolja. "Čeprav je percepcija ljudi včasih drugačna. Rečejo, glejte, drevje samo sekajo. To, da jih na leto 200 na novo posadimo, pa redkokdo opazi." Občane je ob tem ponovno pozval, naj se odzivajo na vabila za presejalne teste. "S pravočasnim odkrivanjem bolezni lahko rešijo problem, zamujeni čas pa se ne da nadoknaditi." Na koncu pa je, še vedno navdušen nad podatki, dodal: "Zdaj bi morali še slogan oblikovati: pridite živet v Celje, da boste zdravi dočakali dolgo starost. Kot odgovor tistim, ki so govorili, da je Celje Černobil in najbolj onesnaženo mesto na svetu in da tu cepamo kot muhe."
Različne interpretacije
Po zadnjih podatkih NIJZ je Celje po treh kazalnikih slabše, po desetih pa boljše od slovenskega povprečja. "Pri sedmih kazalnikih težko rečemo, kaj je boljše. Celje ima več prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi, več sladkornih bolnikov in prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj. Več je obravnav zaradi infarkta, manj pa novih obolelih za rakom. To po eni strani pomeni, da problem prepoznamo in poiščemo pomoč. Lahko pa pomeni tudi, da je dejansko teh stanj več," je komentirala Nuša Konec Juričič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
