Sramotna celjska veduta bo končno izginila

Rozmari Petek Rozmari Petek
24.04.2021 06:20
S folijo prekriti kupi ob stari cinkarni bodo predelani v nenevaren kompozit. Odložili jih bodo na sosednje občinsko zemljišče. V Velenju celjske zemlje niso hoteli
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Že štiri leta Celje "krasijo" takšni prizori. Foto: Rozmari PETEK
Rozmari Petek

Celjski kupi sramote, kot se je prijelo ime ogromnih s folijo prekritih in z gumami obteženih kupov ob robu Svinjskega sejma v Celju, bodo najverjetneje čez dobro leto dni preteklost. Toliko časa namreč podjetje Stonex potrebuje, da zemljino, ki vsebuje previsoke vrednosti težkih kovin, predela v nenevaren kompozit. Ogromni kupi so ob robu stare cinkarne nastali potem, ko je država oziroma direkcija za infrastrukturo (DRSI) izvedla nadgradnjo železniških prog. Projekt je sofinancirala Evropska unija. In čeprav so takrat že ptički čivkali, da bodo dregnili v najbolj onesnažen del Celja (mnogi občani so takrat to tudi zavonjali), je država projekt mirno izvedla. Zataknilo se je šele kasneje, ko odkopane kontaminirane zemljine ni smela vgraditi nazaj. Podobno kot se je pred leti zgodilo Mestni občini Celje (MOC), ko je lučaj stran gradila kanalizacijsko omrežje, le da je bila občina zatožena Evropski komisiji.

Vozel presekala občina

DRSI je tako bila prisiljena zemljino bodisi odpeljati bodisi predelati. Slednja možnost se je izkazala za finančno bolj primerno, med ponudniki pa je bil najcenejši šentjurski Stonex, ki je s svojo leta 2014 dodelano metodo predelal tudi občinske kupe, nastale pri gradnji kanalizacije. A zakonodaja, predvsem uredba o odpadkih, se je od prve predelave močno spremenila, zato je Stonex več let iskal potrebna dovoljenja. "Končno imamo gradbeno dovoljenje po 1200 in še kaj neprespanih nočeh," si je oddahnil direktor Marjan Urleb.

Kupi zemlje z nevarnimi kovinami se bodo kmalu le začeli manjšati. Foto: Rozmari PETEK
Rozmari Petek

Z deli sicer še vseeno ne morejo začeti. Potem ko so dolgo iskali, kam bi odlagali predelano zemljino (v igri je bila tudi pregrada med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, čemur so Velenjčani ostro nasprotovali), so primeren prostor našli kar na samem območju. Natančneje na bližnji parceli z območja stare cinkarne, ki je v lasti MOC. Na zadnji občinski seji so tako mestni svetniki potrdili zadnje formalnosti, s katerim bo parcela prešla v last države, ta pa bo MOC dala drugo parcelo. Ker ocenjeni vrednosti zemljišč nista povsem enaki, bo MOC z menjavo celo zaslužila 1600 evrov. "Mi si želimo, da je menjava čim prej realizirana, da se končno umaknejo tisti moteči kupi," je komentiral župan Bojan Šrot.

Več papirnatega boja kot dela

Ko bo menjava ​formalnopravno izpeljana, bo Stonex za zamenjano zemljišče moral pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje. "V ponedeljek oddamo dopolnitev. Mislim, da bo nato dovoljenje kmalu izdano, saj so vsi pogoji izpolnjeni," dodaja Urleb in ob tem poudari, da imajo na ministrstvu za okolje in prostor za njihov primer velik posluh. "To jih res moram pohvaliti." Urleb računa, da bodo tako maja že lahko začeli z deli.

Stroje imajo ob prekritih kupih stacionirane že tri leta. "Koliko poslovne škode smo imeli zaradi tega, zavoljo lastnega zdravja raje ne razmišljamo," odgovori na vprašanje, koliko izpada dohodkov so zaradi dolgotrajnih postopkov utrpeli. "Poudarjam: če bi bilo vse odvisno od nas, operativcev, bi bili kupi že zdavnaj sanirani." Predelavo 27 tisoč kubičnih metrov zemlje bo Stonex opravil za slabih 2,9 milijona evrov. Uradno ima 18 mesecev časa, saj ob vremensko neugodnih razmerah, denimo ob močnem vetru, predelave ne more opravljati.

Predelati je treba 27 tisoč kubičnih metrov zemlje. Foto: Rozmari PETEK
Rozmari Petek

Zgodba celjskih kupov bo tako po štirih letih končno zaključena. Je pa ob tem zanimivo spomniti, da do zgodbe sploh ne bi prišlo, če se ne bi vsi sprenevedali, po kakšnem območju bodo ob nadgradnji tirov kopali. Arso je namreč leta 2017 DRSI izdal sklep, da jim pred posegom ni treba izvesti presoje vplivov na okolje ali pridobiti okoljevarstvenega soglasja, saj da poseg ne bo imel pomembnih vplivov na okolje. Pri gradbenih posegih, ki bodo popravili stanje, zaradi katerega je nevarna zemljina sploh prišla na plan, so bili na Arsu bolj temeljiti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta