Stanje postaja nevzdržno. Celjska urgenca pred kolapsom?

Mineva leto, odkar smo prvič poročali o težavah zaradi pomanjkanja zdravnikov v Urgentnem centru Celje (UCC). Težave pa so se še stopnjevale, stanje postaja nevzdržno. Posledica naj bi bil tudi odstop prvega moža Andreja Strahovnika. V Splošni bolnišnici Celje (SBC) so sredi minulega meseca že začeli iskati novega predstojnika, a postopek še ni končan.

Težava sega v leto 2016, ko je ob postavitvi nove urgence program prehospitalne enote, ki je prej spadal pod Zdravstveni dom (ZD) Celje, prevzela SBC, kar je pomenilo za ZD velik izpad dohodka. Hkrati niso uredili dežurstev v ambulanti splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), ki jih na drugih urgencah v državi opravljajo družinski zdravniki. Gre za tako imenovano ambulanto za hitre preglede, v kateri obravnavajo najmanj nujne paciente, ki niso življenjsko ogroženi, a teh se na urgencah nabere kar precej. Letos je UCC obiskalo povprečno 235 bolnikov na dan, 32 so jih obravnavali v ambulanti SNMP. Po zakonu o zdravniški službi bi se sicer morali vsi na primarnem nivoju, torej tudi zdravniki iz ZD, vključevati v dežurno službo SNMP. A v Celju tega ne upoštevajo, s sklicevanjem na zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da osebi ni treba delati na delovnem mestu, ki ni navedeno v njeni pogodbi o zaposlitvi.

​Višje kompetence zdravnikov

V SBC so pojasnili, da so morali v SNMP zaradi vedno slabšega vključevanja zdravnikov družinske medicine, ki se je v času epidemije še poslabšalo in je tako na najnižjem nivoju zadnjih let, pričeti prerazporejati svoje zdravnike. "Da smo zagotovili delovanje te ambulante, smo tako vanjo morali razporejati tudi specialiste in specializante urgentne medicine. Ti pa se s tem niso strinjali, saj so njihove kompetence in znanja višji in namenjeni delu v prehospitalni enoti (nujna medicinska pomoč na terenu) ter v enotah urgentnega centra, kot sta ambulanti internistične in kirurške prve pomoči," pravijo v SBC.

To naj bi bil tudi razlog, da urgentni zdravniki bolnišnico zapuščajo. Lani so odšli štirje, dva sta trenutno v odpovednem roku. Kmalu bo v enoti SNMP ostal samo en redno zaposlen, preostali štirje so zaposleni le delno, za krajši delovni čas ali za dopolnilno delo. Požar gasijo še s specializanti in zdravniki z drugih oddelkov. V zadnjih petih letih so imeli okoli deset specializantov urgentne medicine, kmalu pa ne bodo imeli več nobenega. Na zadnji razpis, na katerem so bila na voljo tri mesta, se namreč ni prijavil nihče. Po naših podatkih pa ima vseh pet specializantov že zagotovljene službe drugje.

Epidemija covida-19 je situacijo še poslabšala, saj je bila vsa urgentna obravnava organizirana na dveh vzporednih deloviščih - za covid in necovid. "Kljub velikim naporom in dogovarjanjem pravne rešitve za večje vključevanje zdravnikov s primarnega nivoja nismo našli. Njihov delodajalec je ZD Celje, zato vzvodov za razpisovanje na to delovišče v skladu z zakonom nimamo," pojasnjujejo v bolnišnici.

​Vrnili bi program

Obravnavo v ambulanti za hitre preglede sicer zagotavljajo ves čas, z velikim deležem lastnih zdravnikov. A kako dolgo še? Kot sami poudarjajo, je stanje nevzdržno. Zato so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlagali prenos dejavnosti ambulante SNMP spet nazaj na ZD Celje. Tako bi bili znova organizirani kot nekoč in tako kot 13 preostalih urgenc po državi, kjer primarni nivo skrbi za organizacijo ambulant SNMP. Njihov predlog mora sicer poleg ZZZS potrditi še ministrstvo za zdravje. "Pogovori glede tega potekajo," pravijo v SBC. Ob tem še dodajajo, da stališče, ki ga je ministrstvo za zdravje poslalo z dopisom 27. 5. letos še ni dokončno, saj so imeli še dva sestanka na to temo. Zadnjega prejšnji teden z ministrom Poklukarjem. "Ministrstvo se je v nadaljnjih pogovorih, ki smo jih imeli z državnim sekretarjem Francem Vindišarjem in ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem strinjalo s prenosom dejavnosti SNMP, vendar se mora s prenosom strinjati še Zdravstveni dom Celje," še sporočajo s celjske bolnišnice.

Ironija je, da je celjska bolnišnica poleg novomeške edina sledila pravilniku o službi nujne medicinske pomoči, ki je bil sprejet v mandatu Milojke Kolar Celarc ob vzpostavitvi mreže urgentnih centrov po državi. Večina centrov je sicer presodila, da bi jim takšno združevanje prineslo preveč težav, in imajo še danes organizacijsko ločene ambulante - hitre preglede opravljajo zdravstveni domovi, preostalo bolnišnice. Poleg Celja so tudi v Novem mestu program dežurne službe prenesli na bolnišnico. In tudi tam naj bi se spopadali s podobnimi težavami, pri čemer pod svojim okriljem nimajo še reševalnih prevozov.

Za zdaj ne kaže, da bi sprti strani v Celju lahko hitro našli rešitev. V ZD kritike bolnišnice zavračajo. "Zdravniki družinske medicine se redno vključujejo v delo UCC, po razporedu junija smo oddelali 45 odstotkov nočnih dežurstev in 65 odstotkov vikend dežurstev. Z julijem se bodo v to delo vključili še dodatni zdravniki družinske medicine iz našega zdravstvenega doma. Tako da to ne more biti razlog za odhajanje kadra iz UCC," trdijo. Prevzem oziroma znova ločitev SNMP od UCC po njihovi oceni trenutno ni mogoča.

Celjski ZD je sicer že ob prenosu SNMP na SBC opozarjal na težave, ki jih lahko povzroči, in da takšna organizacija za paciente ne bo najboljša. Vendar naj bi pri tem vztrajal tedanji strokovni direktor SBC, danes državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Ta še danes trdi, da bi bil prenos programa nazaj na ZD v nasprotju z enotno metodologijo delovanja urgentnih centrov. "To ne bo rešilo težav, ampak bo povzročilo nove. Stanje morajo rešiti s sporazumom. In vsi zdravniki družinske medicine se morajo vključevati v dežurno službo, tudi koncesionarji," nam je dejal. "Trenutno ne vidimo možnosti prenosa programa dežurne službe nazaj na primarni nivo," pravijo tudi v celjski enoti ZZZS. Tatjana Kolenc, vodja enote, je v odgovoru spomnila, da je organizacija SNMP v Sloveniji v pristojnosti ministrstva za zdravje in se izvaja v skladu s pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči.