Srečanj so se udeležili predstavniki občine, javnih zavodov, mladinskih organizacij in mladi iz osnovnih in srednjih šol v Celju. Namen je bil, da mladi v fokusnih skupinah po različnih področjih debatirajo, izpostavijo prednosti in slabosti, izzive ter podajo konkretne in izvedljive predloge za izboljšanje življenja mladih v Celju. Podlaga za debato so bili izsledki raziskave med mladimi na osnovi ankete, ki so jo v mladinskem centru izvedli poleti 2020. Odgovarjalo je 341 mladih med 15. in 30. letom starosti, največ je bilo srednješolcev in osnovnošolcev.
Raziskovali deset področij
V raziskavi so na področju zaposlovanja in podjetništva ugotovili, da so mladi še vedno pesimistični glede zaposlitvenih možnosti v prihodnosti. Drugo področje zadeva stanovanjsko politiko. "Ugotovili smo, da večina vprašanih živi pri starših ali skrbnikih. Del tega lahko pripišemo vzorcu, ki je bil sestavljen pretežno iz dijakov in študentov, od katerih se pričakuje, da še živijo doma," je pojasnila sodelavka za program pri MCC Senta Jevšenak. Vzpodbudni so rezultati, da si jih nekaj več kot polovica želi prebivati v Celju. Manjši delež mladih je izjavil, da stanovanjske problematike ne bodo mogli rešiti, kot razloge pa navajajo predvsem previsoke najemnine, kupnine in premalo neprofitnih najemniških stanovanj. Na področju varovanja okolja je večina mladih že aktivna. Kar je presenetilo snovalce raziskave, je dejstvo, da si veliko mladih prizadeva tudi za samooskrbo. Na področju infrastrukture si želijo več prostora za neformalno druženje, več javnih zelenih površin, pri neformalnem izobraževanju pa mladi čutijo, da je ponudba zanje omejena, ni ne dobra ne slaba.
Na področju aktiviranja in mladinskega organiziranja je nekaj mladih že članov organizacij in si ne želijo biti aktivnejši. Preostali želijo biti vključeni v pripravo projektov. Najmanj se mladi udeležujejo dialogov z odločevalci. Na tem področju zaznavajo premalo možnosti za odločanje na lokalni ravni, nekaterih to ne zanima. Najmanj poznajo Komisijo za mladinska vprašanja pri MOC. Mladi so dobro seznanjeni o priložnostih in o športnih aktivnostih, slabše pa je na področju informiranja o političnem dogajanju in zaposlovanju. Večino informacij prejmejo preko družbenih omrežij. "Presenetilo nas je, da izpostavljajo pomen ustnega izročila, da se odločajo za aktivnosti na osnovi mnenja vrstnikov," je povedala Senta Jevšenak. Za kulturno udejstvovanje in preživljanje prostega časa mladi vidijo dovolj možnosti. Želijo si festivalnega dogajanja po vzoru Maribora in Ljubljane. Psihofizično počutje mladih je pretežno dobro, poročajo, da nikoli ne uživajo prepovedanih substanc ali to počnejo le redko, občasno pijejo alkohol. Telefonu se posvečajo od ene do pet ur na dan, za družbena omrežja namenijo do tri ure.
Potreba po informiranju
V raziskavi sodelujoče mladinske organizacije imajo zaposlen kader, izpostavljajo pomen zaposlenih mladinskih delavcev, teh zaposleni preko javnih del ne morejo nadomestiti. Izpostavljajo tudi izziv nerednega financiranja mladinskih delavcev. Organizacije denar za delo pridobivajo z nacionalnimi razpisi, drugimi viri, tržnimi dejavnostmi. V večini pripravljajo lokalne programe za mladino. Osnutek dokumenta za nov lokalni program bo javno dostopen, vanj bodo vključili predloge, pridobljene na obeh posvetovalnih srečanjih. V fokusnih skupinah so mladi med drugimi predlogi izpostavili potrebo po skupni platformi, kjer bi bile zbrane vse informacije o dogodkih, programih in akcijah za mlade ter o delovanju mladinskih društev in organizacij.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
