Tartini skozi ženine oči v Hiši kulture Celje. Predstava je za vse, poudarjajo ustvarjalci

Rozmari Petek Rozmari Petek
22.09.2022 06:00

Hiša kulture Celje nocoj na oder premierno postavlja glasbeno-gledališko predstavo, v kateri gledalec Tartinija spoznava skozi glasbo in oči njegove soproge Elizabete Premazore.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hiša kulture Celje bo nocoj na unikaten način predstavila dela in osebnost Giuseppeja Tartinija.
Hiša Kulture Celje

Giuseppe Tartini je svetovni glasbeni velikan, ki mu lahko pripišemo slovenstvo. Ob 330. obletnici njegovega rojstva (rojen je bil v Piranu, kjer stoji njegov kip) je vlada leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Tudi to je bila iztočnica za Hišo kulture Celje, da je na oder postavila glasbeno-gledališko predstavo, posvečeno glasbeniku. Vendar njegove zgodbe ne pripoveduje na konvencionalen način, temveč skozi njegovo glasbo in ženo. Tartini se je pri 18 letih na skrivaj poročil s takrat še mladoletno Elizabeto Premazore. S tem je tako razjezil njenega strica in tamkajšnjega kardinala, da je moral zbežati v Padovo. "Predstava skozi perspektivo Tartinijeve žene raziskuje osebnost in duševnost Giuseppeja Tartinija, enega največjih vsestranskih intelektualcev 18. stoletja, in razčlenjuje intimne vzgibe, ki ljudi v znanosti in umetnosti ženejo v obsesivno zasledovanje perfekcije in premikanja meja možnega," uvodoma predstavo opiše vodja Hiše kulture Celje Miha Firšt. Tartini je bil znan perfekcionist, tudi njegova dela veljajo za mnogo težja kot denimo dela njegovega vrstnika Antonia Vivaldija. Ko po svoji poškodbi s sabljanjem ni mogel več nastopati, je ustanovil šolo in sistematiziral način izpopolnjevanja igranja violine. Obenem je utemeljil nov sistem harmonije, ki sloni na fizikalnih in matematičnih načelih, ter iznašel tako imenovani diferenčni ton, ki se sliši ob razliki frekvenc dveh tonov.

Spoznavanje mojstra bo tako na odru potekalo preko glasbe (za predstavo nekoliko predelana dela Giuseppeja Tartinija bo odigral violinist Kristian Ilić) in preko samogovorov žene, ki jo bo odigrala igralka Živa Selan. "Ena najboljših slovenskih igralk mlajše generacije je del naše ekipe od samega začetka ustvarjalnega procesa in v predstavi zelo prepričljivo stopi tudi v vlogo Giuseppeja Tartinija. Režiserka in soavtorica predstave Katja Markič pa je ocenila, da bo zgodba, povedana skozi oči Tartinijeve žene, ponudila več dramaturškega potenciala in občinstvu intrige. Po eni strani, ker o njej zgodovina ve zelo malo in dovoli avtorjem predstave več svobode pri oblikovanju lika, pa tudi zato, ker so vse zgodbe tistega časa predolgo pripovedovali zgolj moški," je pojasnil Firšt.

"Mene je najbolj nagovorila zelo znana zgodba, ki kroži o Tartiniju, da se mu je enkrat ponoči prikazal hudič, ki mu je zaigral krasno melodijo, sonato, ki jo je on poskušal po spominu iz sanj zapisati, in nastal je ta njegov najbolj znani Vražji trilček. Blizu mi je ideja obsesije z nekim umetniškim izdelkom, ki ti ne da miru," opisuje igralka Živa Selan, ki jo je ob spoznavanju dela in življenja Tartinija zelo navdušila tudi Elizabeta. "Tartini je bil nekdo s pedigrejem, potomec plemičev, ona je bila pa revna pankrtka, brez očeta, in je odraščala v zelo hudih razmerah. Kakšen ogenj je moral biti v njej, da se je sploh drznila spustiti v odnos z nekom, ki je zanjo skorajda prepovedan." "Dramski tekst se zelo subtilno prepleta s poezijo Muanisa Sinanovića, katerega pesmi so nekakšna "Tartinijeva pisma ženi", glasba v predstavi pa uporablja material Tartinijevih skladb, ki so deloma prekomponirane tako, da opravljajo funkcijo gledališke glasbe, ki služi zgolj v podporo besedilu, na več mestih pa igralka povsem prepusti prostor odlomkom iz slavne Tartinijeve sonate Vražji trilček in skladbe Adagio Cantabile," nadaljuje Firšt, ki se je podpisal pod glasbene predelave.

Predstava je za vse, dodajajo ustvarjalci. "Mislim, da bo to lepa, ne pretežka predstava, ki bo lahko nagovorila tudi manj izkušene gledalce gledališča. Verjamem pa, da bodo veliko potenciala videle srednje šole, ker čeprav noče biti predavateljska ali poučevalna, odpre ravno dovolj zametkov za danes tako popularno medpredmetno povezovanje. Matematika, fizika, filozofija, povezovanje poezije, glasbe, zgodovine. Meni se zdi, da bi se to lahko tako izteklo, bomo pa videli," je še dodal Firšt. Premiera predstave bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu v Celju, potem pa bo gostovala še v Stari elektrarni v Ljubljani in na drugih prizoriščih po Sloveniji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta