Rozmari Petek
Uvoz tujega premoga v Šoštanj, dejstva, ki ga nekateri v Šaleški dolini še vedno nočejo priznati, je le še vprašanje časa. Agencija RS za okolje (Arso) je na osnovi vloge Termoelektrarne Šoštanj (Teš) za spremembo pri uporabi vrste goriva konec marca letos ugotovila, da Teš to lahko stori brez nove presoje vplivov na okolje in brez pridobitve novega okoljevarstvenega dovoljenja. Kot je mogoče razbrati iz njihovega sklepa, bosta tako blok 5 kot blok 6 uporabljala uvožen premog, vendar ne samostojno, ampak le v kombinaciji z lignitom. Z dodajanjem premogov z višjo kurilno vrednostjo naj bi zagotovili kurilno vrednost 12 megajoulov za kilogram premoga.
Dnevno 1200 ton uvoženega premoga
V Šaleško dolino bo tako dnevno z vlakom prispelo do 1200 ton tujega premoga. Uvoženi premog bodo nato na območju klasirnice pretovarjali iz vagonov na kamione, ki bodo premog odpeljali na vzhodno deponijo premoga, kjer že zdaj skladiščijo velenjski lignit. Skladiščenje (največja zmožnost skladiščenja bo do 80 tisoč ton) bo sicer potekalo ločeno od velenjskega lignita, dodajajo v vlogi.
Vplivov na okolje ne bo
Arso pri tem ocenjuje, da uvoz premoga ne bo škodljivo vplival na okolje in ljudi. Na podlagi prejete dokumentacije namreč ocenjujejo, da bo kvaliteta uvoženega premoga v povprečju boljša, kot je velenjski lignit, kar pomeni, da bo vseboval manj žvepla, zato bo pri gorenju nastajalo manj ogljikovega dioksida in tudi manj pepela ter sadre, kot ga nastaja pri kurjenju lignita, kar sicer zaradi vsesplošne skrbi za zapolnjevanje nasipa med velenjskim in šoštanjskim jezerom (nasip utrjujejo tudi s pepelom in sadro) ni najboljša novica. Arso je ob tem ocenil še, da uvoženi premog tako ne bo imel vpliva na zahteve glede emisij v zrak in vodo kakor tudi ne na vgradnjo nastalega produkta - stabilizata v pregrado, zato le zaradi uvoza premoga ne pričakujejo negativnega vpliva na okolje.
So zaradi "šparanja" lignita kurili manj?
V zimskih mesecih, ko so bile cene električne energije ugodne, oba šoštanjska bloka vendarle nista delovala na polno, zato se je v dolini večkrat pojavilo vprašanje, ali dobrih cen ne morejo izkoristiti zato, ker varčujejo z lignitom. V Premogovniku Velenje sicer poudarjajo, da kljub temu, da so se v zadnjem obdobju soočali z izredno zahtevnimi geomehanskimi pogoji v jami, nobeden od blokov 5 in 6 še ni obstal zaradi nezadostnih količin premoga. Obenem so na deponiji shranjene količine premoga, ki zadoščajo za nekajtedensko delovanje Termoelektrarne. Dnevno naj bi zdaj v Premogovniku Velenje izkopali 15 tisoč ton premoga.
