TEŠ potegnil celjsko statistično regijo v rdeče številke

V celjski izpostavi Ajpesa vsako leto strnejo podatke, ki jih morajo oddati gospodarske družbe. Na videz suhoparne številke pokažejo nekoliko širšo sliko poslovanja tako v ožji celjski kot v celotni savinjski statistični regiji, ki vključuje še občine savinjsko-šaleške regije, torej Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vidi se, ali je družbam šlo bolje kot minulo leto, koliko so na novo zaposlovale, morda odpuščale.

Tako rahlo preseneti podatek, da so med družbami celjske regije največ novih zaposlitev omogočile mikro družbe, saj so zaposlile 604 novih oseb. Hkrati so za desetino povečale obseg dodane vrednosti, medtem ko so preostale tri velikostne skupine zmanjšale število zaposlenih. "Padec beležimo predvsem zaradi občutnega zmanjšanja števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (- 781) in dejavnosti gostinstva (- 131), medtem ko so največ novih zaposlitev omogočile družbe, ki so opravljale dejavnosti prometa in skladiščenja (+ 239) ter gradbeništva (+ 170)," gibanje na trgu dela v celjski regiji opisujejo v Ajpesu.

Odpuščale tovarne, zaposlovali prevozniki

V celotni statistični regiji so podatki še slabši. "Trg dela je lani v savinjski regiji doživel hud udarec, saj se je število zaposlenih pri družbah zmanjšalo za skoraj 1600, kar predstavlja kar dobri dve petini vseh v Sloveniji, ki so lani ostali brez zaposlitve. Na izrazit padec je vplivalo predvsem odpuščanje v predelovalni dejavnosti, nekoliko pa tudi krč zaradi epidemije koronavirusa v gostinstvu. Spodbudnejšo sliko beležimo v gradbeništvu ter dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer je lani v vsaki našlo novo zaposlitev okrog 260 ljudi," opisujejo Ajpesovi analitiki.

Občanom pa je običajno še bolj zanimiv tisti del, ki se dotakne povprečnih plač. Povprečna mesečna bruto plača v savinjski regiji je lani znašala 1593 evrov, kar je za 181 evrov manj, kot je slovensko povprečje. "Družbe iz storitvenih dejavnosti so v povprečju izplačevale nižje plače od družb v proizvodnih dejavnostih. Že peto leto zapored so najvišje plače v povprečju izplačevale družbe v dejavnostih rudarstva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro," dodajajo pripravljavci.

Najvišje bruto plače so izplačevala podjetja s sedežem v Vitanju, in sicer je tam povprečna plača znašala 2091 evra, sledijo Nazarje s 1940 evri. Šoštanj je s 1828 evri na petem mestu in je še nad slovenskim povprečjem, Velenje pa je s 1661 evri na osmem mestu, kar je že pod slovenskim povprečjem. Precej nižje, celo nižje od regijskega povprečja, je Celje s 1567 evri, samem repu pa sta občini Kozje (1204 evra) in Tabor (1163 evrov).

Zanimiva v tem okviru je primerjava z dobički, ki se ustvarijo v posameznih občinah. Družbe iz celjske občine namreč ustvarijo največ čistega dobička regije, lani so svoj delež v regiji obdržale pri dveh petinah, a pri plačah ne briljirajo. Družbe iz občine Žalec so ohranile drugo mesto v regiji, družbe iz občine Rogaška Slatina pa so napredovale na tretje mesto in so se zavihtele pred Velenje.

Najbolj produktivni na Ljubnem in v Šoštanju

Številke neto dodane vrednosti na zaposlenega ne sledijo plačam. "Visoko nadpovprečno neto dodano vrednost na zaposlenega so, enako kot leto poprej, tudi lani ustvarile družbe iz dejavnosti poslovanja z nepremičninami ter oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Nadpovprečno produktivnost so dosegle še družbe iz dejavnosti rudarstva, finančne in zavarovalniške dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. Pregled produktivnosti glede na sedež družb kaže izrazito nadpovprečje občin Ljubno in Šoštanj, saj je zaposleni v družbah prve občine v povprečju ustvaril 1,5-krat, iz druge pa 1,4-krat več neto dodane vrednosti od povprečja regije," ugotavljajo Ajpesovi analitiki.

Prihodki družb v regiji so lani znašali 9,6 milijarde evrov, kar je skorajda enako kot leto poprej. "Od tega se je lani obseg prihodkov od prodaje na domačem trgu zmanjšal za 3,8 odstotka, medtem ko se je na tujem trgu povečal, in sicer na trgu EU za 3,3 odstotka, na trgu zunaj EU pa za 12,4 odstotka. V letu 2020 so se zaradi prejete državne pomoči v zvezi s protikoronskimi ukrepi izrazito povečali drugi poslovni prihodki. Postavka, v kateri se med drugim prikazujejo državne pomoči, se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,6-krat in je znašala 140,7 milijona evrov," piše v poročilu.

Vseeno je celotna savinjska statistična regija končala v rdečih številkah, za kar gre zasluga predvsem Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), ki je leto zaključila z 280 milijoni evrov izgube. "Kar 70 odstotkov regijske izgube so ustvarile družbe iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je bila izguba 14-krat večja kot leto prej. Desetino regijske izgube so ustvarile družbe iz predelovalnih dejavnosti, prav toliko tudi iz trgovine. Znatno povečanje izgube so beležili v dejavnosti trgovine, kjer se je obseg izgube povečal za sedemkrat, ter v gostinstvu, kjer so beležili štirikratno povečanje. Največji delež, 70,5 odstotka izgube je nastal v občini Šoštanj, dobra desetina regijske izgube pa pri družbah v občini Celje. V primerjavi z letom prej se je izguba pri celjskih družbah povečala za skoraj štirikrat. Pri družbah iz občine Velenje, ki so k regijski izgubi prispevala 7,5 odstotka, pa beležimo zmanjšanje izgube za slabe tri petine."

Čista izguba družb savinjske regije je v letu 2020 presegla čisti dobiček, znašala je 59,2 milijona evrov. Nazadnje je regija negativno poslovala v letu 2015, ko je neto čista izguba znašala 304 milijone evrov, je še razbrati iz analiz. Kot dodajajo analitiki, to ne kaže na slabše obvladovanje stroškov iz naslova poslovanja, temveč na izvor izgube iz naslova večjega prevrednotenja sredstev.