Rozmari Petek
V javnosti že nekaj časa odmeva tožba, ki jo je zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na območju velenjskih Gaberk podalo okoljevarstveno združenje Rovo. Manj znano pa je, da ta sploh ni edina. Peter Rezman iz Plešivca, ki je v času največje degradacije Velenja v 80-ih letih prejšnjega stoletja bil izstopajoč borec za okolje, je tudi sam vložil podobno tožbo. In ne le to. Vložil je skupaj tri tožbe na upravno sodišče v Celju ter dva predloga za presojo zakonov na ustavno sodišče.
Luknja v uredbi
Začelo se je leta 2013, ko je bila v Uradnem listu objavljena uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto od priključka Velenje do priključka Slovenj Gradec. V tej uredbi namreč ena parcela, ki je v solasti Rezmana in njegove žene, ni navedena, pet let kasneje, februarja 2018, pa sta od Darsa prejela dopis za parcelacijo tudi tiste, v uredbi nenavedene parcele. Kot opisuje, je pred tem menil, da te parcele ni zato, ker so njegove pripombe vendarle naletele na plodna tla ter da so zato parcelacije pomaknili proti vzhodu. In začel se je cirkus, opisuje Rezman, ki je količke takšne parcelacije, ki nima opore v državnem prostorskem načrtu, preprosto izpulil in to tudi dokumentiral, posledično pa podal tožbo na ustavno sodišče, kjer na obravnavo čaka od julija prejšnjega leta.
Ko je bil decembra lani sprejet poroštveni zakon, je tudi tega dal na ustavno presojo. In sicer le del, ki zadeva odsek od Velenja do Slovenj Gradca. Znova sklicujoč se na uredbo o državnem prostorskem načrtovanju, ki ene njegove parcele ni zajela. Ko je nato Dars podal še vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za Gaberke, je prosil, ali je lahko stranka v postopku, kar so mu zavrnili. "Tolmačijo, da to ne morem biti, ker so Gaberke dva kilometra nižje od te 'moje' trase. Moj argument je pa, da bo ta ista trasa slej ko prej prišla do našega vrta." Primer je romal na upravno sodišče.
Še presoja Vizjakovega "koronazakona"
Marca letos je bilo izdano gradbeno dovoljenje, aprila pa je Rezman tudi zavoljo tega podal tožbo (pritožba ni bila mogoča), zdaj že tretjo, na upravno sodišče. "Maja pa je okoljski minister Andrej Vizjak v 'koronazakon' dodal obvod, po katerem, češ, lahko Dars začne dela tudi, če ima dokončno, ne pa tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Zato sem v ponedeljek dal na ustavno sodišče v presojo 100. e-člen, v katerem to piše," opisuje Rezman, ki naj bi zaradi bližine trase hitre ceste bil upravičen do odškodnine za vrt, ne pa tudi za hišo, ki je v neposredni bližini vrta. Tudi to je sicer nenavadno, dodaja, saj so določene hiše, ki so v podobni razdalji od bodoče avtoceste, celo odkupili. Po kakšnem kriteriju se odločajo, katere nepremičnine bodo odkupili, za katere bodo plačali odškodnine in za katere ne, smo vprašali tudi Dars, s tem pa se nepričakovano spet vrnili k "izvirnemu grehu". "Podlaga za odkup zemljišč in obstoječih objektov za potrebe graditve hitre ceste je določena z vladno Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje - jug do priključka Slovenj Gradec - jug," so pojasnili. Torej ravno s tisto uredbo, v kateri ena od Rezmanovih nepremičnin manjka.
Cesta za elito?
A tudi Rezman in Rovo nista edina, ki sta se pritožila na izdano gradbeno dovoljenje za območje Gaberk. Enako je storila še Združena civilna iniciativa Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki (ZCI), ki meni, da bi bilo treba voditi integralni postopek. Tudi ker ceste ni mogoče deliti na posamezne segmente in jih obravnavati po drobcih. "Zakaj je bilo treba tudi za tretjo razvojno os - kot za Magno - spreminjati zakonodajo? Da se prikrije projekt, zasnovan na zastarelih in vsebinsko popolnoma zgrešenih izhodiščih," menijo. "Končni cilj ponarejenih podatkov v študijah variant je po nepotrebnem kar štiripasovna cesta, namenjena le uradniški 'eliti' Koroške, ki bi se tako po bližnjici dnevno vozila v Ljubljano (in pridobivala povračilo potnih stroškov)," so med drugim v pismu javnosti zapisali v ZCI. "Ponavljamo pa, da ZCI nikomur ničesar ne jemljejo, temveč zgolj izostrujejo pogled v korist uravnoteženemu poseganju v prostor celotne tretje razvojne osi."
Preganjanje cenilcev, reševanje gozda
Nasprotovanj trasi s tem še ni konec. Ravno minuli teden je cenilec na eni parceli na omenjeni trasi moral zapustiti prizorišče. Lastnik gozda v Andražu nad Polzelo namreč že dlje časa vztrajno odslavlja cenilce, ki želijo na terenu dobiti informacije za izdelavo cenitvenega poročila, ter grozi, da bo vsakršen vstop smatral kot motenje posesti. "Zgolj uredba o državnem prostorskem načrtu še ne omogoča posega v lastninske pravice," opozarja in dodaja, da ni edini lastnik, ki s svoje zemlje preganja cenilce in druge, ki poskušajo količiti ali izvajati vrtine na trasi.
Tudi v Velenju, kjer sicer občina močno podpira izgradnjo ceste, ne gre vse gladko. V Stari vasi so krajani vse od takrat, ko so projektanti v večjem delu namero pokritega vkopa spremenili v gradnjo viadukta, nezadovoljni. Bojijo se, da bodo s tem izgubili gozd, ki je med drugim služil kot odlična bariera med naseljem in zbirnim centrom komunale. Minuli teden se jim je sicer končno le uspelo sestati tudi s predstavniki občine, ki so jim sporočili, da bo Dars pokriti vkop z obeh strani podaljšal za nekaj metrov, kar pa za krajane še vseeno ni sprejemljivo. "Občina Velenje je pristala, da bodo naše zahteve dali v projektne pogoje in da gozd ostane. To je naša zahteva od vsega začetka," vztraja Miran Mošnik, predstavnik tamkajšnje civilne iniciative. V Darsu, njegovih predstavnikov na sestanku ni bilo, trdijo, da trasa vseeno, čeprav bo delno potekala po kopnem, ne bo vidna, "vplivi pa bodo že s samo konstrukcijsko zasnovo omejeni na območje hitre ceste, z izvedbo omilitvenih ukrepov (protihrupne obloge) pa bodo ti vplivi močno pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi." Glede morebitnega smradu, ki bi se lahko širil iz deponije, pa odgovarjajo, da sami niso njihov povzročitelj, zato tudi ne morejo prevzeti izvedbe sanacijskih ukrepov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
