Tretja razvojna os za razvoj Koroške in Šaleške

Ob precej čemernem vremenu je bilo na Gaberkah, kjer se začne gradnja tretje razvojne osi, prešerno. Župani in županje šaleške in predvsem koroške regije so se končno razveselili začetka del na trasi, ki naj bi v prihodnje postopoma Korošce povezala z osrednjo Slovenijo in širše.

Dela niso naznanile le štiri lopate, s katerimi so v zemljo simbolično zakopali štirje možje, med njimi sta bila v ospredju minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, temveč tudi zvoki podiranja dreves na sosednjem hribu ob cesti, ki pelje na Graško Goro. "Tukaj nam danes veduto zastirata grič in gozd, čez nekaj mesecev pa bo pogled popolnoma drugačen. Vidni bodo prvi zametki smeri trase hitre ceste," je ob slovesnosti zasaditve prvih lopat dejal Luka Mozetič iz Darsovega oddelka za gradnje in obnove. V 14 mesecih bodo veduto spremenili nadvoz v dolžini 200 metrov, dve krožišči, priključni kraki na avtocesto, precej bosta spremenjeni tudi regionalni cesti.

Poziv ljudem, naj ne nagajajo

Po vrednosti, zahtevnosti in obsegu se gradnja prvega odseka ne more primerjati z drugimi odseki od skupno osmih, na katere so razdelili gradnjo od Velenja do Slovenj Gradca (vrednost del je "komaj" 8,5 milijona evrov, kar je manj, kot je stala gradnja velenjskega prireditvenega odra). Je pa pomemben, ker bodo v sklopu te gradnje zgradili navezovalno cesto do pregrade, ki ločuje Velenjsko in Družmirsko (Šoštanjsko) jezero. Še bolj pa je po besedah ministra Vrtovca pomemben zato, ker se s tem gradnje tretje razvojne osi ne da več zaustaviti. "To je eno mojih ključnih sporočil," je poudaril.

"Danes je velik in pomemben dan za Koroško, Šaleško in tudi za celotno Slovenijo. Končno začenjamo gradnjo tretje razvojne osi, severnega kraka, ki smo ga tako dolgo čakali in ki ga resnično potrebujemo, zato da se Koroška in Šaleška razvijata. To je resnična priložnost za gospodarski preboj obeh regij in ne nazadnje tudi za to, da bodo ljudje v teh dveh regijah ostajali, ne pa se izseljevali," je poudaril minister. "Jaz si želim, da od zdaj naprej ne bi bilo več nobenih problemov pri nadaljnjih korakih, kar se tiče gradnje, pridobivanja različnih upravnih dovoljenj ... Pozivam še enkrat vse državljanke in državljane, naj ne nagajajo pri gradnji, naj ne ovirajo razvoja tretje razvojne osi. Na vse civilne iniciative apeliram, da je popolnoma nepredmetno, da se tretja razvojna os zdaj, ko smo jo začeli graditi, ustavlja, kajti nič več je ne more preprečiti," je vnovič poudaril.

"Domine so padle, negotovosti kljub dežju ni več. Tretja razvojna os danes končno postaja realnost," je ob tem dejal Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa. "Začenjamo z 200 metri štiripasovne hitre ceste znotraj 61 kilometrov severnega dela tretje razvojne osi. Zadali smo si plan, da bi odsek od Velenja do Slovenj Gradca zaključili v obdobju od leta 2025 do 2026, odvisno od pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj ter poteka posameznih postopkov. Za spodnji del od Šentruperta do Velenja pa predvidevamo, da bi ga zaključili do leta 2027. Potem bi nadaljevali gradnjo severnega dela, s katerim bi cesto povezali z Avstrijo," je še opisal.

Minister je ob tem dodal, da si želi, da bi kmalu prvo lopato zasadili tudi na južnem kraku ter s tem z osrednjo Slovenijo povezali tudi Belo krajino. "Vemo, da bo celotna tretja os stala mnogo več kot milijardo evrov. Mnogi nam govorijo, da je to neekonomičen projekt. Jaz pa pravim, da se vlaganje v ljudi, v regijo, v razvoj vedno obrestuje. In Koroška se bo s tretjo razvojno osjo lažje razvijala," je dodal.

Os z ovinkom

Ne le civilne iniciative, tudi Celjani so večkrat opozarjali, da ta os, ki naj bi povezala severni del Slovenije oziroma Avstrijo z južnim delom oziroma Hrvaško, sploh ni os, saj ne gre naravnost skozi Celje, temveč naredi velik ovinek preko Šentruperta, a ta opozorila niso dobila epiloga. Kot tudi ne opozorila civilnih iniciativ, ki so prepričane, da bi lahko traso ceneje in hitreje speljali preko Arje vasi. Ali opozorila, da se teren na območju pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, po katerem delno teče trasa, poseda.

Predstavniki civilne iniciative, ki niso proti cesti, temveč le proti trasi skozi Braslovče, so projekt nemalokrat primerjali z gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Tudi za to cesto se še ne ve, koliko aneksov, ki bodo podražili gradnjo, bo potrebovala. Nehote je za dodatno primerjavo poskrbel še minister: tudi graditelji bloka 6 šoštanjske termoelektrarne so poudarjali, da ni več poti nazaj, ker so manjši del sredstev že vložili v projekt.