Rozmari Petek
Okoljski minister Andrej Vizjak si je danes ogledal zadnjega od dveh vrtcev, ki ga je v Mestni občini saniralo okoljsko ministrstvo (MOP). Kot je dejal, je to bil, z izjemo obiska v domačih Brežicah, njegov prvi obisk na terenu. "S tem želim tudi simbolno izraziti pomen teh aktivnosti, ki smo jih izpeljali in jih bomo nadaljevali tudi v prihodnje," je zatrdil. Še letos naj bi namreč ministrstvo saniralo še enoto Mehurček ter Živ-žav, v prihodnjih dveh letih pa še šest vrtcev, pri čemer vsaj dva igrišča predstavljata velik izziv, je dodala Bernarda Podlipnik iz MOP ki je bdela nad sanacijo prvih dveh vrtcev. "Relativno težko bo delati v centru, kjer veliki tovornjaki tja sploh ne morejo priti. Največji zalogaj pa bo vrtec Gaberje," je opisala. Ta je sicer med najbolj onesnaženimi. A kot je dodal celjski župan Bojan Šrot, razmišljajo tudi o drugačni rešitvi za to enoto. "Kot je znano, je ta vrtec v nekdanji Vesnovi vili, za katero še vedno ni dokončana denacionalizacija. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine to igrišče smatra kot zaščiteno parkovno površino, vsak poseg v koreninski sistem bil lahko bil tvegan tudi za drevesno zarast. Glede na to, da objekt v osnovi ni vrtčevski prostor, razmišljamo, da bi v neposredni bližini, kjer že imamo nove objekte, dogradili nov vrtec in same prostore v vili opustili, ker bi takšna sanacija res predstavljala nesorazmerne stroške. Nekoliko drugačne rešitve imamo tudi za sanacijo vrtca na Savinjskem nabrežju. Tudi to območje je varovano, zato se dogovarjamo, da bi celotno igrišče pomaknili nekaj metrov proti zahodu in se bi se izognili poseganju v koreninski sistem," je opisal Šrot.
Pošteno in korektno do lokalne skupnosti, poudarja župan Šrot
Kot je še izpostavil župan, so v mestni občini izjemno veseli, da je v času ministrovanja Jureta Lebna država se odločila, da bo pomagala, predvsem v obliki financiranja te obnove in nadzora in skrbi nad izvedbo (sama občina je pred tem sicer sanirala dva vrtca). "To se je nadaljevalo v času Simona Zajca in sem vesel, da se bo nadaljevalo tudi v času ministrovanja Andreja Vizjaka. Upam, da bo država imela podoben pristop tudi pri sanaciji drugih celjskih okoljskih bremen. Meni se zdi to ne samo korektno, ampak tudi pošteno do lokalne skupnosti, kajti stara bremena so tu pustila podjetja, ki so potem v času lastninskega preoblikovanja v veliki meri postala državna (saj vemo, kako so se ti odstotki lastništva delili), in bi bilo nekorektno da vso to breme pade na občine, ki nenazadnje zato ne dobiva nobenih finančnih sredstev, pa tudi finančno so stvari tako zahtevne, da jih niti približno ne zmoremo," je pristavil Šrot, Vizjak pa je tudi pri tem obljubil pomoč.
Sanacija kupov izkopane zemlje
"Župan je s sodelavci že obiskal ministrstvo, smo se že začeli pogovarjati v tej smeri, imamo konkretne rešitve," je napovedal, a dodal, da bo pred tem potrebno spremeniti določene predpise, regulativo, kako z vso odpadno zemljino najbolj koristno in učinkovito ravnati. "Kajti samo prestaviti to drugam in imeti tam probleme, ni rešitev. Rešitve so v primerljivih praksah drugod. Tudi EU to na nek način dovoljuje. Gre za to, da se jo preko različnih tehnoloških postopkov prekvalificira v različne gradbene proizvode in produkte in jo posledično uporablja na primernih sanacijskih projektih. S tem se povsem drugače lahko tretira in tudi finančno izvede takšna sanacija. To so smeri, na katerih delamo in razmišljamo," je poudaril Vizjak. Gre torej za načine, o katerih so že razmišljali v primeru sanacije ogromnih kupov izkopane zemlje, ki je nastala v času nadgradnje železniških prog v Celju. Vendar se je tu ravno pri pridobivanju potrebne dokumentacije zataknilo. "Potrebno je definirati pravilne recepture, da se dobi nekaj, kar je kompaktno, iz katerega se ne izložujejo več nevarne snovi. Zato je treba prilagoditi nekaj slovenske zakonodaje, tako iz varstva okolja kot podzakonske akte kot zakon o gradbenih proizvodih in tu pospešeno dela strokovna ekipa z zunanjimi sodelavci na Mopu. Tu vidim možnost rešitve ne le za Celje, kot tudi za nekatere odpadke, ki se nam danes kopičijo, denimo komunalno blato," je še dodal minister.
