Rozmari Petek
En slab dan, ena slaba odločitev in meja med utečenim, vsakdanjim življenjem in življenjem brez doma je lahko prestopljena, so ob mednarodnem dnevu brezdomcev opozorili v celjskem Zavetišču za brezdomce. "Pri meni je bil kriv alkohol. Sledil je razpad zakona in padec na samo dno. Veliko nas ima podobne zgodbe. Na koncu, hvala Bogu, sem pristal tu. Tri leta in pol sem bil tukaj; veliko so mi pomagali, da so me postavili na noge. Uredili so mi javna dela, pomagali, da sem dobil neprofitno stanovanje. Sedaj, ko sem upokojen, pa hodim sem pomagat kot prostovoljec," pove Vili.
To ni enosmerna vozovnica
Je ena izmed 24 brezdomcev, kolikor jih trenutno biva v celjskem zavetišču. "Ob 9. uri imamo zajtrk, potem gremo po opravkih, na delavnice. Imamo tudi vrt. Dela je povsod dovolj, kot doma. Vsak teden kdo dežura, da počisti jedilnico, kopalnico in WC. Tukaj sem že leto in pol in sem kar zadovoljna, tudi sinova me večkrat obiščeta," doda Mojca.
Celjsko zavetišče za brezdomce velja za urejen dom. Ne le zaradi pravil, temveč tudi zaradi načina, s katerim vsakogar poskušajo vrniti na samostojno pot.
24
uporabnikov trenutno biva v celjskem domu, od tega 7 žensk
Vse manj tabujev
Celjski dom je poseben tudi zato, ker ima veliko brezdomk; trenutno jih je sedem. "Stvari se spreminjajo. Pred leti k nam ne bi prišlo toliko žensk, ki so pripravljene povedati svojo zgodbo in reči, da enostavno ni šlo, da so bile maltretirane, zlorabljene, da so morda odpovedale kot matere. Tukaj uspemo sedaj večkrat tako daleč spraviti stvari, da jih otroci tudi obiščejo. Včasih se to, da bi prišel kdo od svojcev na obisk, ni zgodilo," opisuje vodja, ki je pred dobrim letom za svoje delo dobila tudi najvišjo stanovsko nagrado. Daleč najbolj vesela pa je, kadar se njihov brezdomec znova osamosvoji. "Lani so trije zapustili zavetišče in se preselili v neprofitno stanovanje ali v najemniško enosobno stanovanje. Pri tem zelo dobro sodelujemo s celjsko občino, Nepremičninami Celje, tudi z domovi starejših," še doda.
Obnovljeni prostori
Ob nedavnem dnevu brezdomnih so v celjskem zavetišču odprli prenovljene mansardne prostore ženskega oddelka. "Ob tem bi se rada zahvalila Mestni občini Celje, ki ima res posluh do ranljivih skupin. Prej je pihalo skozi okna, sedaj imamo nova. Želimo ponuditi varen, topel dom, čeprav se hkrati zavedamo, da je to dom v narekovajih," pravi Zdenka Zupan Zrinski. Ob tem so dobili tudi vezni hodnik, s katerim je sedaj s hišo, v kateri imajo kuhinjo in kjer izvajajo delavnice, povezan tudi bivalni dom moškega oddelka. "Sedaj potrebujemo le še fasado," doda sogovornica.
Celjski dom za brezdomce je eden redkih, v katerem je prisotnost zaposlenih 24-urna. Tudi zato je ta dom eden najbolj urejenih. "Tu moraš dihati z njimi. Ulica ti da mnoge življenjske izkušnje. So prava zakladnica, drug od drugega dobivamo. Saj nastanejo tudi konflikti, a jih je treba reševati, tako kot doma," opisuje vodja zavetišča.
"Za starejše me skrbi"
Med brezdomnimi so v porastu mladi, ki po polnoletnosti pridejo iz ustanov, in starejši onemogli.
"Veliko jih dom izgubi tudi zaradi prepovedi približevanja. Ko se ta izteče, se vrnejo. Najbolj pa me skrbijo starejši. Ko ostane en sam in živi v podnajemniškem stanovanju, ne zmore več. Ravno pred dnevi se je pri nas oglasil 78 let star možakar, ki sedaj, ko mu je umrla žena, ne more več plačevati 500 evrov najemnine, saj prejme 519 evrov pokojnine. Želi priti k nam, da bo živel vsaj človeka dostojno življenje. V dom za upokojence pa ne želi, ker noče s svojo starostjo obremenjevati otrok, ki tudi živijo na minimumu. V začaranem krogu smo," pravi Zdenka Zupan Zrinski.
