Rozmari Petek
Prihodnji torek bo aktualna garnitura celjskih mestnih svetnikov, ki je vse doslej gladko potrdila vse predloge, dane na mizo, imela pred sabo nov občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), po katerem bi Emo Orodjarna lahko še povečala svojo proizvodnjo in obenem legalizirala objekte, ki so sedaj črna gradnja. S tem bi zatrli vsa prizadevanja stanovalcev, ki zadnja leta opozarjajo prav vse možne institucije na prevelik hrup in vibracije, ki prihajajo iz Orodjarne in njenih skladiščnih prostorov (ti so, mimogrede, ravno pod njihovimi okni).
Zakaj objekti še stojijo
Gradbeni inšpektor je že pred leti potrdil, da so skladiščna prostora, iz katerih prihaja močan hrup, in oporni zid črna gradnja. Emo Orodjarni je dal čas pet let, torej do leta 2022, da šotora odstrani, oporni zid pa bi morala odstraniti že do avgusta 2019. Zakaj torej še vedno stoji? Zato, ker ima kršitelj na voljo kup pritožb, je kratek odgovor. "V zvezi s šotoroma in opornim zidom se na Inšpektoratu za okolje in prostor, gradbeni inšpekciji, vodita postopka, v katerih je bil zaradi neizvršitve odločb pričet izvršilni postopek. V obeh primerih je inšpekcijski zavezanec izkoristil z zakonom dano možnost - odlog izvršbe. V primeru šotorov je sklep odloga pravnomočen, medtem ko je v primeru opornega zidu v pritožbenem postopku. V prvem primeru, kjer je odstranitev šotorov predvidena do leta 2022, zakonodajalec omogoča še podaljšanje odloga izvršbe. V primeru opornega zidu pa je odlog izvršbe dovoljen največ do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let od datuma vročitve sklepa," so pojasnili na inšpektoratu.
Že pred dvajsetimi leti so nevede postali žrtev občinske odločitve. Ta je namreč del, kjer stanujejo, umestila v industrijsko cono. Posledično jim zaradi te odločitve nobena državna instanca ni mogla pomagati. Le gradbeni inšpektor jim je pritrdil, da sta šotora črni gradnji, kot tudi, da podporni zid, ki ga je zgradila Emo Orodjarna, deloma stoji na zemlji stanovalcev. A ker ima kršitelj na voljo cel kup pritožb, se na terenu stvari niso premaknile niti za ped.
OPPN kot možnost legalizacije
Ob sprejetju OPPN bi se razmere stanovalcem le še poslabšale. Vse, kar je doslej bilo nelegalno, bi Emo Orodjarna lahko legalizirala (celo sporni podporni zid je del novega OPPN), stanovalci pa bi s tem izgubili edini argument, na katerega so se lahko naslanjali. Novi OPPN Emo Orodjarni prinaša tudi možnost širitve. Okoli dveh stavb, v katerih je približno 90 stanovalcev, bosta na novo speljani dve cesti, ves dodatni hrup in vibracije pa naj bi rešil na novo zasajen drevored.
Stanovalci, večinoma so to socialno šibkejši ljudje, so se zato zatekli še k zadnji možnosti - trkanju na vest mestnih svetnic in svetnikov. "Večina vas je bila prisotna na 3. redni seji Mestnega sveta Celje, dne 22. 1. 2019, ko smo vas stanovalci Delavske ulice seznanili s problematiko nas živečih občanov na tem območju. Prostorski plan ne rešuje znane problematike, namenjen je zgolj širitvi in legalizaciji črnih gradenj Emo Orodjarne pod okni naših domov. Edina omenjena alternativa je zasaditev ene vrste dreves kot zaščite pred hrupom, a na njih brez kilometrskega odmika med 3. in 4. območjem varstva pred hrupom še ptice ne bi gnezdile zaradi hrupa in tresljajev. Javno se postavlja vprašanje življenja in preživetja nas, socialno ogroženih občanov na tem območju, v naših lastnih domovih. Ob sprejemanju omenjenega odloka želimo, da ravnate vsak posebej po svoji lastni vesti," so zapisali v pismu.
Protestni sprehod pred občino
To je dejansko vse, kar še lahko naredijo. Medtem so jih namreč z občine obvestili, da bo na seji zaradi epidemije covida-19 lahko prisoten zgolj en predstavnik stanovalcev. "Ostali se bomo v času seje s primerno razdaljo sprehodili pred občino z jasnim sporočilom na naših zaščitnih maskah. O tem smo že obvestili NIJZ," napoveduje Štefan Plavčak, ki se vseskozi trudi prepričati občino, naj vendarle opazi tudi težave stanovalcev.
Vse, kar stanovalci, ki se niso po svoji krivdi znašli v situaciji, da ostajajo otok sredi industrije, prosijo občino, je, naj jim bodisi sama odkupi stanovanja bodisi ponudi druga občinska. Vodstvo Emo Orodjarne je namreč napovedalo, da je pripravljeno odkupiti kvečjemu eno ali dve stanovanji letno, kar pomeni, da se stanovalci še desetletja ne bi rešili hrupa in tresljajev. "Dejstvo je, da ne morete sprejemati plana in izbrisati objekta iz okolja, dokler v njem živi 90 oseb. Najprej je treba urediti in rešiti stanovanjske razmere na naslovih Delavska 16 in 18, šele potem se lahko sprejema novi prostorski plan," so opozorili stanovalci, občina pa je na to odgovorila, da so izvedli cenitve stanovanj (30 odstotkov lastnikov stanovanj se sicer ni odzvalo), vendar "glede oddanih ponudb in spremljajočih zahtev lastnikov nepremičnin smatramo, da so le-te neekvivalentne stanju dotrajanosti objektov oz. stanovanj".
Stanovalcem ostane le trkanje na vest mestnih svetnikov
Lastniki stanovanj na Delavski so se znašli v začaranem krogu. Za svoja stanovanja bi, če bi jih občina sploh odkupila, dobili premalo, da bi s prejeto kupnino lahko dobili druga stanovanja. Če ostanejo, bodo v bodoče živeli ob še večjem hrupu in tresljajih. Državne institucije jim zaradi odločitve celjske občine leta 2000, ki daje zakonske pogoje za višji hrup in vibracije, ne morejo pomagati, denarja za drage odvetnike pa nimajo. Edino pogajalsko moč bi imeli, če celjski svetniki OPPN ne bi potrdili. Potem bi bodisi občina bodisi predlagatelj OPPN, torej Emo Orodjarna, moral najprej poskrbeti za stanovalce, šele nato za širitev podjetja. Bodo svetniki točko, ki bo 90 ljudem dokončno spremenila življenja, vseeno potrdili zgolj rutinsko?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
