Celjska bolnišnica je tretja največja bolnišnica v Sloveniji. Njeno delovanje pa se je z začetkom epidemije covida-19 v Sloveniji tudi tukaj obrnilo na glavo. Že pred epidemijo so v bolnišnici opozarjali na vedno več odhodov medicinskih sester. "Iz bolnišnice običajno odhaja dobro usposobljen kader, ki je svoje znanje, spretnosti in veščine pridobival v bolnišnici več let. Odhodi izkušenih delavcev za delovni proces v bolnišnici pomenijo predvsem večje obremenitve preostalih delavcev, saj novozaposleni, s katerimi nadomeščajo te odhode, ne morejo takoj prevzeti dela in odgovornosti v celoti. Izkušen medicinski kader je še posebno pomemben v razmerah epidemije, kot je covid-19. Tedaj je treba v celoti reorganizirati posamezne enote in delovne procese, da lahko obravnava okuženih in neokuženih pacientov poteka skladno z vsemi strokovnimi smernicami in veljavno doktrino," pojasnjujejo v celjski bolnišnici, kjer je bilo konec novembra zaposlenih 219 zdravnikov specialistov, 160 specializantov, 510 diplomiranih medicinskih sester in 482 zdravstvenih tehnikov.
Prvi val epidemije
Celjska bolnišnica se je spomladi prvič srečala s tako veliko reorganizacijo bolnišničnih oddelkov in delovnih procesov. V skladu z državnim načrtom so se v začetku marca v obravnavo pacientov, okuženih s covidom-19, naprej vključili kot vstopna točka za testiranje za celotno celjsko regijo. Že 12. marca, ko je bila razglašena epidemija, pa so začeli zmanjševati in odpovedovati elektivo in pripravljati bolnišnico na bolnišnično zdravljenje pacientov s covidom. 20. marca so uvedli enotno triažno točko pod nadstreškom Urgentnega centra Celje in pripravili dve ločeni enoti za nujno medicinsko oziroma urgentno pomoč. 21. marca je bolnišnica začela sprejemati paciente s covidom-19, sprva na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kasneje pa tudi na Oddelku za intenzivno interno medicino. V spomladanskem valu epidemije so skupno zdravili 54 pacientov s covidom-19, od tega enajst na intenzivnem oddelku. Že konec marca so za zdravljenje covid bolnikov iz Zavoda za blagovne rezerve dobili 20 ventilatorjev. Posledica reorganizacije dela zaradi epidemije je bila tudi, da so od sredine marca do konca aprila ob programu nujne medicinske pomoči v povprečju opravili še od 35 do 40 odstotkov programa nenujnih zdravstvenih storitev. Vse skupaj pa se je poznalo pri poslovanju bolnišnice.
Danes štirje covid oddelki
Sredi septembra se je bolnišnica ponovno vključila v hospitalno obravnavo pacientov s covidom-19. Vključevanje je bilo fazno. V prvi fazi so na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja pripravili enoto z 20 bolniškimi posteljami. V rdeči coni, ki naj bi sprva obsegala pet bolniških postelj, so prve štiri covid paciente hospitalizirali 17. septembra. Že čez nekaj dni se je število hospitaliziranih pacientov s covidom-19 podvojilo. Oddelek za intenzivno interno medicino je za sprejem pacientov s covidom-19 pripravil dve postelji, prvi pacienti so bili hospitalizirani v začetku oktobra. Zaradi reorganizacije bolnišnice so skladno z odredbo zdravstvenega ministrstva 19. oktobra začeli tudi zmanjševati obseg nenujnih zdravstvenih storitev. Za širitev kapacitet za paciente s covidom-19 so znova morali reorganizati delo v bolnišnici. Ponovno je na dveh lokacijah organiziran Urgentni center Celje. Do danes so v bolnišnici odprli štiri navadne covid oddelke s skupno 130 bolniškimi posteljami ter covid intenzivo, ki ima 20 intenzivnih bolniških postelj za obravnavo pacientov s covidom. Ob tem imajo še dve bolniški postelji za obravnavo pacientov s sumom na okužbo s covidom. Covid enoti imajo tudi na Otroškem oddelku (štiri postelje) in na Ginekološko-porodniškem oddelku (tri postelje). Največje število pacientov s covidom-19, hospitaliziranih v enem dnevu, je bilo 28. novembra, ko so imeli 141 pacientov hospitaliziranih na navadnih bolniških posteljah in 20 na intenzivnih bolniških posteljah. Od 17. septembra do 1. decembra so v bolnišnici zdravili več kot 700 pacientov s covidom-19, do 10. decembra je v bolnišnici umrlo 178 covid bolnikov. Vsi ti posegi v "normalni" ustroj bolnišnice pa so posledično zahtevali selitve ter združevanja večine internističnih in kirurških oddelkov. Operativni program kirurških oddelkov so v bolnišnici omejili samo na nujne operacije, zmanjšalo se je izvajanje specialističnih ambulantnih storitev za storitve s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro. Največji izziv v bolnišnici še vedno pomeni zagotavljanje kadra, saj so v drugem valu našteli veliko okužb zdravstvenih delavcev in tudi njihove odsotnosti zaradi predpisanih karanten. V določenem obdobju so imeli tako dnevno odsotnih od 150 do 170 zdravstvenih delavcev. Odsotnost zaposlenih še vedno nadomeščajo z zaposlenimi z drugih bolnišničnih oddelkov ter s pomočjo medicinskih sester ter študentov zdravstvene nege in medicine, ki so jim priskočili na pomoč. Ob tem je treba dodati, da se je letos kot posledica epidemije zmanjšal tudi obisk Urgentnega centra Celje, ki ga je lani do konca novembra obiskalo dobrih 7000 pacientov, letos manj kot 5500. Pri tem je bilo 36 odstotkov pacientov obravnavanih v covid delu urgentnega centra.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
