V celjski galeriji Račka o seksualnosti kot družbenem konstruktu

Kustosinji Maja Hodošček in Irena Čerčnik sta v sodelovanju s 43 umetniki razstavo pripravljali leto in pol. Načrtovana je bila že za leto 2021, a so jo bili zaradi epidemije primorani prestaviti v letošnje leto. "Gre za pregledno razstavo del slovenskih umetnikov od 90. let prejšnjega stoletja do danes, ki se ukvarjajo s temo seksualnosti z različnih vidikov," je povedala Maja Hodošček. Kustosinji sta si zamislili, da bi tiste avtorje, ki se vsebinsko povezujejo, skupaj razdelili po sklopih, ki bi bili predstavljeni na treh različnih razstaviščih. Iz predstavljenih del sta tako razbrali, da se pojavljajo tri osnovne teme, po katerih sta poimenovali tudi sklope. Nosijo naslove Telo, Osvoboditev in Intima, preko njih pa se umetnice in umetniki odzivajo na dominantne družbene predstave in pričakovanja o tem, kaj pomeni človeška seksualnost.

Več vidikov preizpraševanj

Tema Telo je predstavljena v galeriji Račka. Umetnice in umetniki tukaj obravnavajo telo kot prostor užitka, bolečine in mnogih drugih dimenzij ter izkustev. Ta umetniška tema je usmerjena predvsem v preizpraševanje telesa kot polja reprezentacij različnih družbenih problemov, je povedala Hodoščkova. Osvoboditev je predstavljena v Galeriji sodobne umetnosti. Tukaj se predstavljajo avtorice in avtorji, ki seksualnost obravnavajo skozi prizmo družbene konstrukcije in ki jih zanima predvsem politična dimenzija seksualnosti. Med njimi so umetnice, ki problematizirajo reprezentacijo ženskosti v medijih in kritično obravnavajo način, kako se upodablja ženska v medijih in kaj naj bi bil družbeno vzpostavljen "ženski ideal". Tu pa so tudi avtorji, ki raziskujejo pornografijo v povezavi s komodifikacijo, torej obravnavajo, kako se koncept telesa v seksualnem aspektu udejstvuje v potrošni kulturi, je opisala. Avtorji pa v okviru te teme obravnavajo tudi seksualno delo, kritično obravnavajo, kakšni so pogoji seksualnega dela, prav tako se ukvarjajo s politiko spola, še posebno v senci hegemonične spolno binarne družbene ureditve, ki je še vedno močno prisotna v Sloveniji. V Intimi, razstavljeni v Likovnem salonu, po besedah Hodoščkove umetnice in umetniki prikazujejo predvsem osebni pogled in osebne zgodbe. Sprašujejo se, kakšni so vzgojni mehanizmi, ki vplivajo na to, kako doživljamo spolnost. Med drugim je obravnavan tudi element institucije kot oblike nadzorovanja in discipliniranja človeškega telesa. Prav tako lahko v tem sklopu najdemo prikaz vpliva religije na človeško seksualnost, tudi ekstremne seksualne prakse, po drugi strani pa tudi čisto vsakdanje doživljanje spolnosti skozi sosledje najbolj banalnih dogodkov v življenju.

Preseganje zakoreninjenih predstav

V Centru sodobnih umetnosti so ob tem poudarili, da pri tovrstni umetnosti, ki se ukvarja s seksualnostjo, ne gre več za upodobitve golega telesa in spolnega akta niti se ne razpravlja o razliki in meji med erotično umetnostjo in pornografijo, kar je bila prej v slovenskem prostoru prevladujoča oblika naslavljanja spolnosti.

"Umetniška dela izhajajo iz razumevanja seksualnosti kot družbene konstrukcije ter skozi performativne prakse in reprezentacijo telesnosti raziskujejo (sodobne) oblike intimnosti in (nove) prostore užitka, pogoje seksualnega dela in poti do sprememb, kulturne vpise v dojemanju in mehanizme objektivizacije telesa, represivnost hetero patriarhalne paradigme in procese osvobajanja od binarne družbene ureditve," so zapisali.

Hodoščkova je poudarila, da pa so ključni del tega projekta performansi, ki jih načrtujejo 15. in 16. aprila letos. Tokrat so se odločili, da jih bodo umestili na konec razstave in s tem vse tudi lepo zaokrožili. Ob tem je Hodoščkova dejala, da se res nadejajo, da bo njihova izvedba možna, ampak da je to v veliki meri odvisno od tega, kakšna bo situacija v zvezi s covidom-19. "Predstavitev performansov je izhodiščna in zelo pomembna točka ne zgolj razstave, temveč tudi festivala Račka nasploh," je izpostavila. Če bo vse po sreči, se bosta razstava in festival zaključila z dvodnevnim programom premierno uprizorjenih performansov Saše Bezjak, Olje Grubić, IvAnKe, Iztoka Klančarja in Tatiane Kocmur. Glede konkretne vsebine performansov kustosinja ostaja skrivnostna, zato se jih bo zares izplačalo ogledati v živo.

Ob razstavi bo obenem izšel katalog, ki bo zajemal pogled na dogajanje v zadnjih treh desetletjih in pregled performansov, ki so potekali na edicijah Festivala Račka. Galerija Račka, ki deluje v okviru Centra sodobnih umetnosti, je prva in edina erotična galerija v Celju in v Sloveniji nasploh. Na vprašanje, kakšne načrte imajo za prihodnost, glede na to, da festival letos zaključujejo, je Hodoščkova odgovorila, da želijo ohraniti predvsem poudarek na dogajanju in, kot že omenjeno, performansih. Ne vedo še točno, v kakšni obliki, saj je to predvsem odvisno od denarja, vsekakor pa je galerija namenjena performativni umetnosti. Festival Račka se je sicer rodil že leta 2018, letošnja četrta edicija pa tako zaključuje veliko poglavje preizpraševanja človeške spolnosti in hkrati dekonstruira ogromno predsodkov in tabujev ter odpira nova vprašanja za problematizacijo te tematike.