Da so knjižnice redko omenjene med področji kulture in pogosto samoumevne, je ob tednu splošnih knjižnic dejala predsednica Združenja splošnih knjižnic Slovenije Vesna Horžen. Marsikje prav knjižnice narekujejo kulturni utrip. "Že vrsto let niso več le izposojevalke gradiva," poudarja direktorica Knjižnice Rogaška Slatina Nataša Koražija.
Predvsem v manjših krajih so pogosto med glavnimi, včasih pa celo edine, ki omogočajo kulturno udejstvovanje in ljudem ponudijo kulturne vsebine. Prirejajo literarne in pogovorne večere, potopisna predavanja, v kraj pripeljejo raznolike goste, ki so tako ali drugače vezani na lepo besedo - pisatelje, pesnike, glasbenike, igralce ... Na take dogodke morda pride tudi kdo, ki sicer ne bi prišel v knjižnico. "Tako jih pripeljemo skozi zadnja vrata. Pomembno je, da nas spremljajo in zasledijo," pravi Koražijeva.
Vzgoja bralcev
Posebno skrb potrebujejo mladi, ki se šele oblikujejo v bralce in redne obiskovalce knjižnic. "Če otroka od mladih nog povabiš v knjižnico in mu vedno ponudiš kaj novega, bo ostal. 45 odstotkov naših uporabnikov je starih do 15 let. Ti ostanejo. Res se razgubijo, ko gredo drugam v srednjo šolo in na fakulteto, a se vračajo. Ali pa se vpišejo v katero drugo knjižnico, kar pomeni, da smo vzgojili bralca," pravi direktorica knjižnice.
Malo za tem k izposojevalnemu pultu stopi deček, ki bo morda ubral to pot. Učenec s skoraj preveliko šolsko torbo na ramenih je pred nekaj dnevi naročil svojo knjižnično izkaznico.
Načrtujejo izmenjevalnice
Z novimi nakupi za nekatere knjige na policah zmanjka prostora. Kolikor knjig kupijo, toliko naj bi jih odpisali. "Odpišemo gradivo, ki si ga v zadnjih petih letih ni nihče izposodil, pa knjige z več izvodi in res stare, ki imajo že skoraj arhivsko vrednost. Če menimo, da bi jih lahko še kdo iskal, jih pospravimo v skladišče, sicer jih odpišemo," razlaga Nataša Koražija.
Sezname še kakovostnih odpisanih knjig pošljejo NUK ali Osrednji knjižnici Celje. Če tudi njima ne pridejo prav, jih podarijo bukvarnam, domu upokojencev ali zdravstvenemu domu.
Po delu z digitalnimi tehnologijami si mnogi želijo brati klasične knjige na papirju
Poslušati knjige
Pred kratkim so odpisali videokasete. Vse manj ljudi si izposoja tudi DVD-je. Vse se najde na internetu, pravi direktorica slatinske knjižnice. Ne le filmov, splet ponuja tudi knjige. Portal Biblos denimo izposoja in prodaja e-knjige. V knjižnici so na voljo tudi bralniki. Vse več zanimanja je za avdioknjige. "Ljudje veliko časa preživijo v avtomobilih. Knjige med vožnjo brati ne morejo, lahko pa jo poslušajo," razlaga Koražijeva. "Knjižnica mora v korak s časom in vsega tega ne smemo vzeti kot strah pred spremembami," je prepričana.
A tiskana knjiga še ni rekla zadnje, zagotavljajo knjižničarke. "Marsikdo pravi, da po celem dnevu za računalnikom ne želi brati še digitalne knjige," opaža Nataša Koražija.
