"V naši kotlini je 7000 hektarjev čezmerno onesnažene zemlje!" Težave z lokalno oblastjo združujejo celjske iniciative

Rozmari Petek Rozmari Petek
22.10.2019 16:57

Zanikanje razsežnosti onesnaženja, podiranje dreves, načrti s tovornjaki sredi Lopate, hrup iz Emo orodjarne in splošna brezrižnost lokalne oblasti so povezali pet civilnih združenj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stanovalci, ki so najbližji sosedje Emo orodjarne, še kar čakajo na rešitve. 
Rozmari Petek

Odprto Celje, civilno gibanje, ki se je pred lanskimi lokalnimi volitvami poskušalo prebiti v mestni svet, a tik pred finalom ostalo brez možnosti sodelovanja na lokalnih volitvah, s tem ni povsem zamrlo. Doslej so na mestno občino poslali že kaj nekaj pobud, od predloga, naj občina pomaga pri vgradnji dvigal, do nestrinjanja s prodajo občinskega deleža v družbi Celjski sejem, a na noben predlog niso dobili niti odgovora, pravijo. Opažajo, da se podobno dogaja tudi s civilnimi iniciativami. In ker je njihov program temeljil na tem, da bodo poslušali pobude ljudi, so danes sklicali prvo skupno tiskovno konferenco, na kateri so posamezne civilne iniciative predstavile srž njihovih težav.

Ignoranca prejela bumerang

Civilna iniciativa z najdaljšim stažem je Civilna iniciativa Celja, ki jo koordinira Boris Šuštar. Ta že več kot desetletje opozarja, da se lokalna oblast za težave z okoljem premalo briga. "V naši kotlini je 7000 hektarjev čezmerno onesnažene zemlje, od tega 2800 hektarjev obdelovalne, na kateri vsa leta pridelujejo pridelke. In od leta 2013, ko je Inštitut za varovanje zdravja navedel, 'da je treba prepovedati gojenje in uživanje lokalno pridelanih vrtnin in mokro čistiti notranje prostore za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi', pa oseba na mestu župana trdi, da ne pozna teh navodil, in se vseskozi norčuje iz znanstvenih opozoril kompetentne stroke in civilne družbe o ogrožanju okolja in zdravja ljudi, da cink pa že ne more biti nevaren, saj ga zdravniki celo predpisujejo za zdravljenje ljudi," pravi Šuštar in opozarja, da bi morali v Celju preprečiti, da bi otroci v vrtcih in šolah jedli lokalno pridelano hrano, projekt, za katerega se trenutno zelo zavzema prav stranka župana Bojana Šrota.

Ker so civilna združenja v Celju "totalno prezrta", kot so se izrazili, so začela sodelovati. 
Rozmari Petek

Občina odkupuje, a ne stanovanj najbolj glasnih

Da bi za soseda imeli "le" parkirišča, pa si želijo prebivalci Delavske ulice, tako pa so dnevno izpostavljeni neizbežnemu hrupu, ki spremlja delovanje Emo orodjarne. Čeprav so njihovim težavam že pred slabim letom prisluhnili na občinskem svetu, se do danes še ni zgodilo nič, pravi predstavnik nekaterih stanovalcev, Štefan Plavčak. Še vedno se vsi pristojni obnašajo, kot da Emo orodjarna sosedov sploh nima, poudarja Plavčak. In čeprav denarja za odkup njihovih stanovanj ne najdeta ne Emo orodjarna ne občina, je slednja vendarle našla denar za nakup dveh sosednjih objektov na Delavski ulici. Kot smo preverili, je občina eno od stavb odkupila za 109.500 evrov, drugo pa za 80 tisoč evrov. Čemu prav ti stavbi, ne pa tistih, ki najbolj tarnajo, smo vprašali občino. "Prostorski akt določa, da so zaradi bližine na novo načrtovanih cest za obstoječe stanovanjske objekte (torej tudi za odkupljeni stanovanjski hiši) predvidene bodisi spremembe namembnosti v različne poslovne dejavnosti bodisi rušitve," so pojasnili na občini. Povsem enako velja sicer tudi za prebivalce Delavske. Zakaj torej niso odkupili njihovih stanovanj? "Iz prostorskega akta je razvidno, da bi omenjeni hiši ovirali preglednost pri zavijanju na predvideno cesto oziroma z nje. Cesta bo potekala tudi po pripadajočih zemljiščih obeh hiš, kar bi dodatno okrnilo njuno funkcionalnost," so pojasnili, medtem ko težave stanovalcev, ki jih zastopa Plavčak, "še proučujejo". "Namerno zavajajo in zavlačujejo," dogodke, povezane z njimi, tako na lokalni kot državni ravni strnjeno povzame Plavčak.
"Izboljšav ne bo, dokler se ne bomo zavedali, da potrebujemo drevesa, in dokler bom edina, ki to vidim," pa je dodala celjska prizadevna borka za drevesa Irena Ašič in ob tem opozorila, da je to treba imeti pred očmi tudi, ko bo stekla sanacija celjskih vrtcev. Da ne bodo pred sanacijo posekali vseh dreves, namesto njih pa položili travo, vzgojeno s pomočjo preštevilnih herbicidov.

Irena Ašič je že nekajkrat s svojim telesom obvarovala drevo pred sečnjo. Tako je denimo rešila stoletno bukev v celjskem parku. 
Violeta Vatovec Einspieler
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta