V Premogovniku Velenje izkopali manj, kot so načrtovali. Kakšne so perspektive?

Zadnje dneve minulega leta so iz Premogovnika Velenje poslali spodbudno sporočilo, da jim je kljub izrednim razmeram uspelo zagotoviti nemoteno proizvodnjo premoga. "Z globalno krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, smo se skoraj celo leto spopadali tudi v Premogovniku Velenje. S številnimi ukrepi, priporočili in navodili tako znotraj podjetja kot na ravni države smo si vsi skupaj močno prizadevali za njegovo zajezitev, kar nam je - vsaj znotraj naše skupine - v večji meri tudi uspelo, tako da je lahko proizvodni proces potekal čim bolj nemoteno," so poudarili.

Preboj vodne proge

Temu primerni so poslovni rezultati, ki jih ocenjujejo kot dobre, "saj bo manko ob koncu leta, glede na vse izzive, s katerimi smo se spopadali, zanemarljiv", opisujejo. Razloga za to sta predvsem dva, nadaljujejo. Prvo je zahtevno stanje na enem odkopu, drugo pa epidemija, ki je "posegla" po delavcih. "Osnovni načrt proizvodnje za leto 2020 je znašal 3,580.685 ton. Vmesni, ki je bil usklajen sredi leta z našim lastnikom Holdingom Slovenske elektrarne, je znašal 3,310.000 ton, končna proizvodnja pa bo letos znašala nekaj več kot 3,160.000 ton. Ocenjujemo še, da bomo izdelali okoli 5400 metrov novih prog," so sporočili in dodali, da so septembra uspešno izvedli preboj vodne proge do odvodnjevalnih objektov na tako imenovani koti 64. "Ta bo velikega strateškega pomena za prihodnje delovanje Premogovnika Velenje, saj omogoča varno pridobivanje premoga na območju severnega krila Jame Preloge."

Cena premoga fiksna

Leto je za Premogovnik posebno tudi zato, ker so znova zamenjali generalnega direktorja. Marka Mavca, ki je predlani nasledil Ludvika Goloba, so z Janezom Rošerjem zamenjali v manj kot letu dni, decembra pa so odpoklicali tudi direktorico Mojco Letnik. Zakaj, ni znano. Temu, kakšno je bilo finančno poslovanje v minulem letu, namreč v poslanem sporočilu niso namenili niti besede. Nekoliko več je o tem na novembrski seji občine Šoštanj govoril novi direktor Janez Rošer, ki je svetnikom dejal, da težko planirajo ekonomsko sliko podjetja, ker je že od začetka delovanja bloka 6 cena premoga fiksna. To pomeni, da je njihov prihodek vedno identičen, medtem ko se vsi stroški plač, materiala in drugega višajo. To je za Premogovnik nevzdržno, je poudaril. Vodstvu občine pa naj bi bil v minulih dneh na sestanku dejal, da dvomi, da bo Premogovnik deloval toliko časa, kot v javnosti napovedujejo. "Direktor je rekel, da zadeve gredo v takšni smeri, da se sprašuje, ali bodo do leta 2030 sploh še delovali," je besede direktorja Premogovnika na decembrski občinski seji povzel direktor občinske uprave občine Šoštanj Drago Koren.

Cilj še nekaj desetletij

Uradno pa iz v Premogovniku Velenje še vedno sporočajo, da imajo cilj poslovati ne eno leto, temveč še nekaj desetletij. In še, da bodo tudi prihodnje leto, tako kot vsako, zaposlovali in kadrovali dijake in študente. "V zadnjih petih letih je bilo za potrebe osnovnega procesa pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje in njegovih hčerinskih družbah na novo zaposlenih 554 sodelavcev, od tega letos v matični družbi 44, v celotni skupini Premogovnika Velenje 122. V prihodnjem letu pa jih bomo v Premogovniku zaposlili še 50, v HTZ pa 36, saj potrebujemo strokoven kader tudi za prihodnja desetletja," še sporočajo iz edinega še živečega premogovnika v Sloveniji, kar je znova nekoliko v nasprotju z izjavo, ki jo je novembra svetnikom podal direktor Rošer. "Najbolj preprosto je reči, da zapremo enega največjih sistemov v Šaleški dolini. Po drugi strani pa je na delovanje Premogovnika vezanih dva tisoč delovnih mest. Nesporno pa je, da bo dan D prišel. In ta odločitev bo znana v letu 2021," je pred dobrim mesecem napovedal Rošer.