V Rogaški Slatini začeli zbirati podpise za referendum o razglednem stolpu

Odkar so pred dobrima dvema letoma v Rogaški Slatini začeli govoriti o gradnji razglednega stolpa, ki bi bil s 106 metri najvišji v državi, so mnenja domačinov o tem, ali takšen stolp potrebujejo ali ne, deljena. Žuganja z referendumom so zato že dolgo prisotna, ostro proti stolpu so bili predvsem svetniki SD, šele domačinka Eva Žgajner, ki politično ni nikjer vpeta, pa je samoiniciativno prijela stvari v roke in zbrala 100 podpisov občanov, s katerim je dosegla, da je občina pobudo morala vzeti resno. Danes je tako začel teči rok, po katerem mora v dobrem mesecu dni ne le zbrati, temveč na upravni ali krajevni enoti tudi overiti podpise okoli 500 volivcev, da bo pogoj za razpis referenduma sploh izpolnjen. Ker je prvi dan začel teči v četrtek, ko upravne enote ne delajo, uradno ni še nobenega podpisa v podporo referendumu. Tudi sicer se bodo občani, ki bodo želeli pomagati referendumu, morali precej potruditi, da bodo oddali svoj glas. Krajevna enota namreč ni v centru mesta, temveč je nekoliko oddaljena. Ravno zato Žgajnerjeva ne bo imela stojnice pred upravno enoto, s katero bi ljudi vabila k podpisu, temveč bo tako rekoč morala vsakega spremljati na upravno enoto.

Poziv Slatinčanom, naj podpišejo

"Prej, ko sem morala zbrati podpise za pobudo za razpis referenduma, je bilo lažje, ker so zadostovali neoverjeni podpisi. Če bi bilo tako tudi sedaj, jih gotovo v treh dneh zberemo dovolj," opisuje Žgajnerjeva.

Preveč "sumljivih" projektov

In zakaj si občani po mnenju Žgajnerjeve ter Andrejke Flucher, predstavnice SD, Gorazda Knifica iz Piratske stranke in Gregorja Žolgerja iz Dobre države, ki podpirajo referendum, stolpa ne želijo? "Prvič, stolp bo nepovratno vplival na izgled kraja, postavljen bo v kotlino, v center kraja, kar je za razgledni stolp zelo nenavadno. Je tudi v nasprotju s strategijo razvoja turizma. Konec leta 2019 je namreč Rogaška Slatina izdelala strategijo razvoja turizma, kjer se turizem definira kot butični, za stolp pa se ves čas poudarja, da naj bi privabljal enodnevne turiste, kar je kontradiktorno," našteva Žgajnerjeva. Flucherjeva je obnovila, da ob sprejemu sklepa, ki daje zeleno luč postavitvi stolpa, ni bilo vseh soglasij niti finančne konstrukcije projekta. Sogovorniki so spomnili tudi na "sumljiva" projekta, ko je gradnjo stolpa pogojeval tudi Anton Škrabl, češ da sicer v bližini stolpa ne bo postavil Evropskega orglarskega centra, vrednega 400 milijonov evrov, pa o tem trenutno ni več ničesar slišati. Spremenil in celo podaljšal pa se je tudi nadhod Sonce, še en občinski projekt, ki naj bi spremljal gradnjo stolpa. Ne bo več namenjen pešcem, temveč kolesarjem, pa čeprav je pod načrtovanim nadvozom že kolesarska pot. Razlog je, da so lahko pridobili sredstva le za kolesarsko stezo, ne pa za pešpot, razlagata sogovornici.
Ob tem so podporniki referendumu dodali še, kje vse bi lahko sredstva, ki so že bila (občina je sprva kupila staro glasbeno šolo, saj je najprej nameravala stolp postaviti tam, a ga zaradi smernic zavoda za kulturno dediščino ni mogla, nato pa še propadlo mizarstvo) porabljena za gradnjo stolpa in še bodo, pametneje porabili. Predvsem pa, da bi lahko, če je že takšna potreba po gradnji stolpa, uporabili lokacije, kjer Rogaška Slatina že ima stolpe, pa so povsem pozabljeni. Že za torek pa na temo gradnje stolpa novinarsko konferenco sklicuje tudi župan.