Zaposlili so že okoli 150 ljudi, a še vedno jih potrebujejo vsaj 70. "Iščemo jih vsepovsod, a jih je izredno težko dobiti," opisuje prvi mož Steklarne Rogaška Jim Walsh. "Naročil imamo za celo leto naprej. Kapacitete so do avgusta prihodnje leto polno zasedene, tudi za naprej so obeti dobri. Mislim, da bomo v prihodnje potrebovali še več ljudi," napoveduje.
Trg, kjer prodajo daleč največ, so Združene države Amerike, kjer trenutno najbolj gredo za med kozarci za viski. Walsh opisuje, da si po koronakrizi ljudje malo več privoščijo. "Kupovati so začeli dobre viskije in te so želeli piti v dobrih kozarcih - naših." Steklarna Rogaška je namreč skorajda edina, gotovo pa največja v Evropi, kjer kristalne izdelke še izdelujejo tudi ročno. "Smo še zadnji, ki izdelujemo steklo na tako visokem, premium nivoju," doda direktor.
Zaposlenih imajo okoli 120 mojstrov steklopihalcev. A tudi to še ni dovolj. To je namreč poklic, ki zaradi pogojev dela omogoča hitrejše upokojevanje. Preden steklopihalci postanejo izurjeni mojstri, ki v pičlih nekaj sekundah lahko izdelajo unikatne izdelke, pa v povprečju preteče 15 let. Mojstre steklopihalce tako iščejo tudi v Srbiji in na Poljskem, kjer so v preteklosti delovale steklarne. Ne iščejo pa zgolj tovrstnega kadra, temveč še orodjarje, strojnike, steklobrusilce, kontrolorje (podroben seznam je objavljen na njihovi spletni strani). Veliko od teh bo dobilo zaposlitev za nedoločen čas.
Pred dobrim letom dni so se sicer zaradi črnogledih napovedi morali posloviti od kar nekaj sodelavcev. Izplačali so jim odpravnine, sorazmerni delež regresa, pretežni del presežnih delavcev se je poslovil po tako imenovani mehki metodi, kar pomeni, da bodo v kratkem dočakali pogoje za upokojitev. Veliko lani odpuščenih se tako zdaj, ko znova zaposlujejo, ni vrnilo v steklarno. "Nekaj od teh se je vendarle odločilo, da se vrnejo. Upravljavci strojev in podobno pa so odkorakali naravnost v druge službe, kar je škoda za nas. Vendar so v začetku leta 2020 stvari izgledale res slabo, potem pa se je trend neverjetno obrnil navzgor," pojasnjuje Walsh.
Gostinci šli med steklarje
Delno se je nesrečno zaprtje turističnih in gostinskih kapacitet v času korone obrnilo v prid steklarni. Zaposlili so veliko gostinskih delavcev, ki v svoji branži in dolgotrajnem čakanju na delo niso videli prihodnosti. "Pri nas so videli določene prednosti, denimo, da nisi v službi vse praznike, vikende, da imaš več časa za družino, da imaš ustaljen delovnik ... Skratka pogoji dela, delovni čas ... pritegnejo. Redkokateri gostinec gre nazaj. Covid-19 je gostinstvu naredil res veliko težav," doda asistentka direktorja in vodja odnosov z javnostjo Judita Vrečar.
Vodja kadrovske službe Darja Gabron ob tem poudari, da lahko ljudi iz vsakega poklica priučijo potrebnih del. Tako se je pred kratkim za delo v steklarni odločila magistrica sociologije, ki zdaj dela kot kontrolorka. "Za steklobrusilce, denimo, imamo pripravljen trimesečni uvajalni program. Ob tem naj poudarim, da podjetje zanje plačuje tudi v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, da se lahko prej upokojijo. Te ugodnosti za določena delovna mesta še vedno so."
Delavce vabijo tudi z visokimi plačami in drugimi spodbudami
Delo pri njih takoj dobijo tudi dijaki steklarskih smeri iz sosednjega Šolskega centra Rogaška Slatina, ki jim vedno pridejo naproti tudi s kadrovskimi štipendijami. Vsakega od njih so zelo veseli, vendar tudi teh ni dovolj, poudarjajo sogovorniki. "V minulem šolskem letu smo imeli 51 štipendistov, v zadnjem obdobju smo tudi nekoliko dvignili štipendije. Pa tudi plače sicer. Vendar se vsi štipendisti potem še niso pripravljeni zaposliti. Lani smo jim štipendije zamrznili, letos bi pa zelo radi, da se pri nas zaposlijo. Letos je tudi prvo leto, ko so prvi dijaki zaključili triletni program vajeništva," opisuje Gabronova. Kot dodaja, znašajo njihove kadrovske štipendije za program steklarski tehnik med 240 in 310 evri, vajenci pa mesečno prejmejo od 200 do 270 evrov štipendije, v času usposabljanja pri delodajalcu, kar znaša v povprečju polovico časa šolanja, pa prejmejo še vajeniško nagrado, ki znaša od 260 evrov v prvem letniku do 420 evrov v zadnjem letniku.
Veseli so vsakega
Vendar kot trenutno kaže, vpis v letošnje šolsko leto ni najbolj obetaven. Deloma tudi zato, ker se starši otrok z obmejnih hrvaških območij strahoma odločajo za šolanje njihovega otroka v tujini, saj se ne ve, kaj se bo spet zgodilo s prečkanjem meje v primeru novega izbruha epidemije, razmišlja Vrečarjeva. Ravno vsakodnevno prečkanje meja je tudi pri njih delalo veliko preglavic, saj je okoli 30 do 40 odstotkov od skupaj skoraj 900 zaposlenih Hrvatov.
"Ukrepi za delovne migrante se zelo hitro spreminjajo," doda Gabronova. Še vedno pa poleg Slovencev najbolj računajo ravno na obmejne prebivalce v radiju do 40 ali 50 kilometrov. "Izredno veseli smo vsakega, ki pride in je pripravljen delati. Kot opisujejo zaposleni, smo urejeno podjetje in dober delodajalec, kar je zelo lepo slišati. Podobne komentarje dobimo tudi od hrvaških novih sodelavcev. Nivo se je v zadnjih letih res dvignil, uredili smo sistematizacijo del, izplačujemo lepe regrese, nagrade, skrbimo za varnost. Mislim, da se bo pri nas vsak dobro počutil."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
