V Velenju bolj izpostavljeni radonu kot v Celju

Pred skoraj petnajstimi leti so imeli v laški občini v podružnični šoli Šentrupert velike težave zaradi sevanja radona. Deloma zato, ker so učilnice bile v kletnih prostorih, radon pa skozi razpoke iz zemlje prehaja v stavbe, deloma zato, ker so šolo zidali iz zidakov, v katerih je bil primešan pepel šoštanjske termoelektrarne. Težave so leta 2010 odpravili z novogradnjo z dobrimi temelji in zdravimi zidaki, opisujejo. Radon, žlahtni plin, ki ga v prostoru sploh ne zaznamo, temveč njegovo prisotnost lahko potrdijo le posebne naprave, je namreč dokazano zdravju škodljiv; za kajenjem je izpostavljenost radonu drugi najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka, opisuje dr. Boris Salobir iz Šolskega centra Velenje.

Premog velik vir radona

Radon prihaja iz treh območij. Nekaj povsem naravno iz zemlje, nekaj iz okolja, denimo kot posledica obsevanj in rentgenov v bolnišnicah, nekaj pa iz gradbenih materialov, opisuje Salobir. Med letoma 1950 in 1985 so v Sloveniji na veliko izdelovali tako imenovane EFE oziroma elektrofiltrske zidake, katerim so primešali termoelektrarniški pepel in z njimi postavili veliko blokov. Sreča v nesreči je, da se radon iz zidakov po določenem času izplini, doda Salobir. "Ti zidaki zdaj niso več nevarni, medtem ko iz zemlje ta plin nenehno prihaja," pravi Salobir. Zaradi sestave tal in prepustnosti njenih plasti je radon po Sloveniji razporejen zelo različno.

Zatesnjenost stavb energijsko varčna, a ni dobra za radon

Zakaj potem ta plin, ki največkrat v stavbe pride skozi razpoke v tleh, a nato hitro izgine iz okolja, sploh še velja za takšen problem? "Sedaj so, tudi zavoljo sanacij, stavbe čedalje bolj zaprte, zatesnjene, zato radon s stalnim zračenjem ne izhaja več iz stavb. Ko so bila denimo lesena okna, ki niso tesnila, radon ni bil večji problem. Sedaj, ko imamo vse zatesnjeno, pa je. Okna, ki imajo poseben sistem prezračevanja, so že nekoliko boljša rešitev. Zato je najenostavnejša in takojšnja pomoč prezračevanje ter redno zračenje, predvsem kletnih prostorov, v katerih se radon nabira, potem v pritličnih prostorih, kjer smo tudi tik nad zemljo. Če v neki prostor ne hodimo dolgo, je dobro, da ga najprej odpremo in počakamo nekaj minut, da se prezrači, in šele potem vstopimo. To so sicer strašno majhne koncentracije. V takih kleteh bi morali biti zaprti zelo dolgo, da bi se nam to poznalo," še doda Salobir.

Prihodnje leto meritve po regiji

Kljub temu bo država v prihodnjem letu izvedla meritve radona po šolah in vrtcih savinjske regije. In če bo kje opazila odstopanja, bo ukrepala, opisuje Tomaž Šutej z Uprave RS za varstvo pred sevanji. "V Celju ga je po dosedanjih podatkih v povprečju res zelo malo, a ne smemo izključiti vsakega dvajsetega primera, kjer ga je lahko preveč. V Velenju so zaradi premogovnika sicer že neki indici, a doslej ni bilo treba ukrepati s posebnimi odločbami o prepovedi uporabe kakšnih prostorov, opozorila pa bomo prej ali slej izdali. Predvsem pa bomo počakali na meritve in na podlagi njih ukrepali. Zgodovinsko gledano je bilo do sedaj treba sanirati šoli nad Velikimi Laščami in na Prevaljah, v Celjski kotlini pa šolo v Šentrupertu nad Laškim," opisuje.