Rozmari Petek
V velenjski občini, ki je, tudi zaradi nekoč močnega gospodarskega zaledja, (p)ostala ena od občin z najbolj izrazitim socialnim čutom, si s posledicami krhanja gospodarske moči podjetij še ne belijo glave. Se pa nad neugodno statistiko zgraža občinski svetnik Matej Jenko. "Prikazal vam bom tri tabele. V prvi so prikazana slovenska podjetja, ki ustvarijo največje dobičke. Med temi ni nobenega iz Šaleške doline. Žal. V drugi tabeli so prikazana slovenska podjetja, ki imajo največ zaposlenih. Med temi vidimo Gorenje na četrtem mestu in Premogovnik Velenje na 21. mestu. V tretji pa so prikazana podjetja z največ izgube in med temi vidimo kar štiri podjetja iz Šaleške doline; Gorenje s 127 milijoni evrov izgube, Termoelektrarna Šoštanj z 58 milijoni izgube, Terme Topolšica s 6 milijoni evrov izgube in Premogovnik Velenje s 4 milijoni izgube. Skupaj so prikazali več kot 195 milijonov evrov izgub. V tej tabeli pa ni še dveh velikih velenjskih organizacij, ki se neposredno zajedata v občinski proračun in tudi ti dve v minulem letu izkazujeta precej veliki izgubi. To sta Komunalno podjetje Velenje s 458.952 evri izgube in ki bo imelo letos najverjetneje še večjo izgubo (razen če jo bomo z višjimi zneski na položnicah pokrivali občani Velenja), in Zdravstveni dom Velenje, ki ima, kot smo slišali, 381.511 evrov izgube. Tam je še medicina dela, ki bi morala prinašati velike dobičke po prihodu novega direktorja, a prinaša le visoko izgubo," je izpostavil Jenko.
O nasedlih občinskih projektih
Ob tem je izpostavil še dva občinska projekta, ki bosta po njegovem mnenju tudi zelo verjetno prinašala predvsem stroške. "Prvi je prireditveni oder. Do danes svetniki nismo videli poslovnega načrta, kjer bi lahko izvedeli, zakaj je projekt upravičen. Niti preproste SWOT-analize (analize prednosti, slabost, priložnosti, nevarnosti, op. p.) nismo videli. Razen politične odločitve, da je projekt 'dober', drugih informacij svetniki nimamo. Sam sem večkrat spraševal o tem, kolikšni bodo stroški vzdrževanja, obratovalni stroški, kakšen bo program, zaradi katerega se pravzaprav gre v investicijo. Odgovorov ni. Da ne bom narobe razumljen: ne govorim o arhitekturi, govorim o celotnem projektu, o študiji, kakšne koristi nam bo ta projekt prinesel in kakšne so potencialne nevarnosti. Investicija bo tu in jo bo treba plačati, vzdrževati," je opozoril Jenko in ob tem spomnil, kako se je vrednost projekta z začetnih štirih milijonov evrov leta 2016 dve leti kasneje povzpela na 7,5 milijona evrov, pred dnevi pa je podžupan Peter Dermol z izvajalcem del podpisal pogodbo v vrednosti 8,8 milijona evrov. "Nekaj takšnih škodljivih investicij smo v Velenju že imeli. Naj omenim, da smo pred desetimi leti postavili več kot milijon vreden projekt daljinskega hlajenja, ki vsako leto proizvaja več deset tisoč evrov visoko izgubo, danes pa se pripravlja projekt avtobusa na vodik. Smo v Velenju res tako bogati, da si lahko privoščimo takšne poizkuse?"
Dermol je z izvajalcem del že podpisal pogodbo za gradnjo prireditvenega odra
O vodiku manj dejstev kot o odru
Dermol je sicer konec maja z izvajalcem del že podpisal pogodbo za gradnjo prireditvenega odra. Kot so takrat pojasnili, bo 8,8 milijona vredni projekt kar v višini 6 milijonov sofinanciran, saj bodo na ta način sanirali degradirano območje. "Dosedaj smo že 200 tisoč evrov vložili v Velenjsko plažo, zato ni naključje, da se največja naložba izvaja ravno na območju Velenjskega jezera," je Dermol dejal ob podpisu in dodal, da bo prireditveni oder, kakršnega v Evropi ni, pomemben za razvoj turizma, zdravstva in izobraževanja. Sprejel bo lahko do 30 tisoč obiskovalcev, uporaben pa bo celo pozimi, saj naj bi na njem izvajali smučarske teke za otroke; služil bo tudi kot razgledna ploščad.
Precej manj je znanega o projektu avtobusa na vodik, ideji, ki naj bi jo občina uresničila skupaj s TEŠ. Jasno je le, da pri tem ne bodo prvi, saj je vodikovo polnilnico v že leta 2013 postavila družba Petrol, nato pa kmalu ugotovila, da povpraševanja po vodiku ni, in polnilnico dala v mirovanje.
