Rozmari Petek
Zreški občinski svetniki so v tem tednu obravnavali dve temi, ki sta vezani na okolje. Bolje rečeno, primer obuditve kamnoloma pod Brinjevo goro in umeščanje vetrnih elektrarn na območje Rogle je komentiral zgolj župan Boris Podvršnik, svetniki pa na to temo niso rekli nobene. Je pa problematika na noge dvignila krajane pod Brinjevo goro. Tako tiste, ki sodijo pod zreško občino, kot tiste na oplotniški strani. Ne zgolj širitvi kamnoloma, do katerega je skorajda že prišlo, okoli 500 krajanov iz obeh občin nasprotuje že sami ideji o obuditvi zapuščenega kamnoloma. Župan je tako na seji povzel, da je novi lastnik, podjetje Ecobeton, poskušal eksploatacijski prostor za štirikrat povečati, a je nato zaradi nasprotovanj idejo umaknil. Še vedno pa mu ostane okoli 1,7 hektarja veliko območje, ki pa ga lahko izkorišča. Država mu je namreč za 18 let podelila koncesijsko pravico.
Prepoved vožnje ni mogoča
Škarje in platno ima tukaj občina Oplotnica, je ob tem znova večkrat poudaril župan, saj je uradno kamnolom na oplotniški strani. Je pa povedal, da se bodo 20. maja sestali z lastnikom, predebatirali režim voženj po zreških cestah. Dovoz do kamnoloma je namreč mogoč tako po zreški kot po oplotniški strani.
Sam je izračunal, da bi dnevno zreško cesto obremenjevalo okoli 12 do 14 vozil; lastnik kamnoloma bi sicer ob tem cesto deloma na svoje stroške razširil. Prepovedati uporabo ceste mu pa tako ali tako ne morejo, je opozoril Podvršnik, ki je obenem obljubil, da bo prisluhnil občankam in občanom, ki so se na to temo že nekajkrat oglasili pri njem in med drugim od župana zahtevali, da reče odločen ne ponovnem odprtju kamnoloma in da prepove prevoze po zreški strani.
"Speljali" so jim cerkev
Da s tem, ko je investitor odstopil od namere širitve kamnoloma, boja še ni konec, pa sokrajane opozarja Martin Mrzdovnik, velik ljubitelj in poznavalec Brinjeve gore kot romarskega središča in arheološkega najdišča in letošnji zlati občinski nagrajenec. Opisuje, da bo poseg v naravo tudi brez uradne širitve kamnoloma velik. Vseeno se bo obstoječa rana kamnoloma povečala za približno hektar; toliko manj bo tudi gozda. "Torej ne le, da se glede na rudarsko pravico obstoječi kamnolom ponovno daje v izkoriščanje, še precej poveča se lahko," opozarja. S povečanjem pa se lahko pojavijo druge težave, ki so vezane na sakralno dediščino.
Bojijo se za kulturno dediščino in razvoj turizma
Nad hribom, kjer bo potekala eksploatacija, stoji cerkev sv. Neže. Že zdaj je (po besedah domačinov zaradi delovanja kamnoloma, po besedah oplotniškega župana Matjaža Orterja, ki je pred leti bdel nad delovanjem kamnoloma, pa zagotovo ne) cerkev precej popokana. Ob skorajšnji 300-letnici jo je zreška občina nameravala celo obnoviti, medtem pa je ugotovila, da so jim cerkev "speljali". Čeprav listinski dokazi govorijo drugače, cerkev po novem sodi v župnijo Čadram, ki je spet v občini Oplotnica, opisuje župan. "Na to temo smo že imeli delovni sestanek z nadškofom. Upam, da ta status z nadškofijo uredimo," dodaja.
Slabe izkušnje s kamnolomi
Vodstvu občine Zreče je v preteklosti veliko sivih las povzročal tudi kamnolom Stranice, ki ga nekdanji lastnik Ingrad Gramat ni sproti saniral. Kot kaže, tudi z novim lastnikom, VOC ekologijo, nimajo dobrih izkušenj, saj je župan dejal, da bodo ob izteku koncesijske dobe konec letošnjega leta sami poskrbeli za sanacijo. "Iz zgodbe smo se veliko naučili. Ugotovili smo, da nihče ni upošteval rudarskih projektov in dovoljenj, da je popolnoma zatajila nadzorna funkcija, torej rudarska inšpekcija, saj so vsi kršili temeljno načelo, da nakloni ne smejo biti večji od 60 stopinj, ker le takšno rudarjenje omogoča sprotno sanacijo. Tu je inšpekcija zatajila na celi fronti, v vseh kamnolomih, vključno s tem oplotniškim pod Brinjevo goro, saj so povsod nakloni skoraj 90 stopinj. Zapravili so celo denar, ki se nabira v skladu za sanacijo."
In medtem ko je videti, da župan kamnolomu ne nasprotuje, temveč le sledi volji občanov, je pri vprašanju postavitve vetrnih elektrarn na Rogli bolj odločen. "Odziv naše strokovne javnosti je bil negativen. Proti so turistični delavci, kmetje, krajevna skupnost Resnik, Pašna skupnost Rogla kot tudi naravovarstveniki," je povzel župan. Čeprav gre za vetrna polja, ki naj bi uradno sodila pod občino Mislinja, bi večji del stal na območju Rogle, opozarja župan. Sprva so jih nameravali celo umestiti v področje Nature 2000, to je na območje proti Lovrenškim jezerom.
"Lastnik je nato sam odstopil od te namere. Zdaj jih želi postaviti na območje, ki sodi pod občino Slovenska Bistrica, dejansko pa je to tik ob našem stolpu in ob cesti na območju Jurgovo. Naš turizem letno prinese od 12 do 13 milijonov evrov, zaposluje 200 ljudi, turizem na Rogli negujemo že od 70-ih let prejšnjega stoletja, ogromno denarja, tako občinskega kot podjetja Unior, celo državnega, je bilo vloženega v razvoj Rogle. Zato je naše stališče, da je umestitev vetrnih elektrarn par sto metrov od naših objektov, od hotela, nastanitvenih kapacitet nesprejemljivo. To smo že povedali ministru za okolje Andreju Vizjaku, vse to pa bomo z argumenti in izračuni poskušali tudi dokazati," je opisal Podvršnik in na koncu, znova brez razprave, oblikoval sklep, da je občinski svet absolutno proti umeščanju vetrnih elektrarn na Rogli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
