Konec minulega leta so Zreče, ki so zadnjih 25 let samostojna občina, uradno postale mesto. Same so se sicer za mesto razglasile že pred 34 leti, uradnega naziva pa vendarle niso imele. "Smo že večkrat poskušali postati tudi uradno mesto, a nazadnje nam je denimo zmanjkalo kakih deset do dvajset prebivalcev. Naselje, torej sam ulični sistem, mora šteti vsaj tri tisoč prebivalcev, da ob drugih številnih pogojih šteje za mesto, kar sedaj izpolnjujemo," opisuje župan Boris Podvršnik. Zreče imajo namreč kljub majhnosti to srečo, da so zelo prepoznaven turistični kraj z močnim gospodarstvom (Unior sodi med največje slovenske izvoznike). Ravno na račun gospodarstva in njihovih potreb po strojnem kadru so pred leti v Zrečah skupaj s Šolskim centrom iz Slovenskih Konjic uspeli urediti tudi srednješolsko izobraževanje. "Imamo torej osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, turizem, zdravstvo, fizioterapijo, skratka vse, le banko so nam lani odpeljali," spomni na bolečo zgodbo boja za ohranitev edine bančne poslovalnice v občini, ki pa se je končala brezuspešno.
Okrepljena zavest ljudi
Uradni naziv mesto sedaj potrjuje samorazglasitev Zrečanov pred 34 leti. "Čeprav smo se zavedali, da za pravi mestni status morda še nismo imeli vseh zakonskih pogojev, danes lahko ocenjujemo, da smo hoteli Sloveniji in takratni politiki dokazati, kako smo presegli dejanske pragove avtonomije v krajevnih skupnostih. Zreče so v tem času postale sodobno urbano, mestno naselje, ki je vse bolj dozorevalo in postajalo center nove in samostojne občine. Dejanje je gotovo imelo tudi močno sporočilno vrednost, celoten proces pa je deloval zelo motivacijsko. S to manifestacijo in spremljajočimi odmevnimi prireditvami smo na Zreškem poudarili okrepljeno zavest ljudi, ki so bili temu pomembnemu gibanju in projektu naklonjeni," pravi Podvršnik.
Zreče so postale sodobno mestno naselje
To je bil tudi razlog, da so se ob prvi priložnosti, ki se je ponudila leta 1995 v samostojni Sloveniji, na referendumu odločili za samostojno občino (poprej so sodili pod občino Slovenske Konjice). "Občina Zreče je bila sicer poprej ustanovljena že v petdesetih letih devetnajstega stoletja. Kot klasična občina je uspešno delovala vse do druge svetovne vojne, v zadnjih letih celo kot nekoliko večja občina s pridruženimi bivšimi občinami pohorskega območja," dodaja župan.
Drzno in pogumno
Svojo občino sta si najbolj želela gospodarstvo in politično vodstvo; posledično so kar nekaj let v občini županovali vidni gospodarstveniki iz Uniorja. Ta je bil dolga leta med najbolj aktivnimi podporniki razvoja občine, saj je vlagal tako v razvoj zdravstva kot v razvoj infrastrukture. Navsezadnje je postavil tudi kotlovnico, s katero se ogreva celotno mesto. "Vodilni in prebivalci so menili, da krajevne skupnosti ne predstavljajo zadostne lokalne avtonomije. Verjeli so, da je čas za prevzem razvojne odločitve in tovrstne odgovornosti v svoje roke. Glede na to, da nam je v zadnjih 25 letih uspelo vzpostaviti in okrepiti lastno občino, lahko tudi na osnovi doseženih rezultatov ocenimo, da so bile takratne poteze upravičene in utemeljene. So pa bile za tiste čase vizionarske, drzne in tudi pogumne," razmišlja Podvršnik.
Naziv mesto, na katerega so v Zrečah tako dolgo čakali, ni zgolj simbolične narave. "Trenutno sicer zaradi tega naziva nismo nikjer na boljšem. Se pa utegne to še spremeniti, saj se v novi finančni perspektivi obeta, da bodo ne le mestne občine, temveč tudi naselja mestnega značaja kandidirala za tako imenovana sredstva celostnih teritorialnih naložb CTN 2-mehanizma," še pravi župan. Na vprašanje, ali imajo za primer pridobitve tovrstnih sredstev v mislih že kakšen konkreten projekt, pa dodaja: "Teh je v predalu ogromno, tako da s tem ne bo težav."
Topli obrok za vsakega učenca
Zreška občina se je v času epidemije izvrstno organizirala. Tako denimo v sodelovanju z Osnovno šolo Zreče in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti Gorenje še vedno vsem učencem in dijakom zagotavljajo topli obrok (tistim, ki do njega niso upravičeni, ponudijo možnost plačila), obenem po potrebi zagotavljajo tudi prevoz kosila.
