S precej ostrim pismom je velenjska občina skupaj s člani operativne skupine Saša regije zahtevala sestanek pri ministrstvu za infrastrukturo. Dali so jim teden dni časa, da skličejo sestanek, sicer "bomo prisiljeni sprejeti druge ukrepe in o tem seznaniti tudi Evropsko komisijo," so zapisali v pismu. Ministrstvu očitajo, da v času javne obravnave strategije ni upoštevalo njihovih ključnih predlogov, ki bistveno vplivajo na vsebino in poglavja, ki se nanašajo na Saša regijo, "zato od ministrstva pričakujemo, da bo nacionalno strategijo za izstop iz premoga dopolnilo. Dokument, v katerem je opredeljen izhod iz premoga v Saša regiji, bi moral biti pripravljen 'bottom-up' (od spodaj navzgor, op. p.), zato bi morali biti vanj vključeni predlogi lokalne skupnosti, gospodarskih družb, sindikatov itd., ki bistveno vplivajo na to, da bo izstop iz premoga izveden pravično na vseh področjih – socialnem, gospodarskem, energetskem in okoljskem," so poudarili v pismu.
Šaleška se ne strinja z letnico 2033
V sredo se bodo s predstavniki ministrstva sestali. Šaleška namreč ne odstopa od ključnih zahtev, ki jih uvrščajo v okrilje pravičnega prehoda. Zahtevajo, da se mora do prenehanja izkopavanja premoga vsaj 5 tisoč delovnih mest nadomestiti s stabilnimi delovnimi mesti s primerljivo ali višjo dodano vrednostjo od sedanje. In ne le delovna mesta v samem Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, saj je teh precej manj kot 5 tisoč. To mora veljati za vse zaposlene, ki so posredno ali neposredno povezani s pridobivanjem premoga. Obenem pričakujejo zagotovila, da bodo za realizacijo 1,1 milijarde evrov projektov, kolikor so jih v kratkem času identificirali, pridobili državna in evropska sredstva. Država je tista, ki se je odločila za zaprtje, zato naj poskrbi tudi za nadomestno toplotno ogrevanje doline, predvsem pa je treba pred določitvijo letnice zapiranja premogovnika sprejeti zakon o prestrukturiranju Saša regije, zakon o postopnem zapiranju premogovnika, noveliran celovit nacionalni energetski podnebni načrt, čimprejšnje dokončanje tretje razvojne osi, posodobljeno železniško infrastrukturo … Opozarjajo še, da bi bilo treba vsak scenarij zaprtja, torej tako letnico 2033, 2038 ali 2042, podkrepiti s konkretno finančno analizo. "Ni narejene nobene poglobljene analize, na kateri bi lahko argumentirano izbrali scenarij. Zato predlagamo, da se z letnico prehoda počaka, dokler niso izdelani izračuni, ki so edino merodajni za sprejetje tako pomembne odločitve, kot je leto prehoda iz premogovništva," je glas Šaleške.
Prav tega pa se najbolj bojijo v Zasavju, kjer imajo v tem trenutku idealno možnost, da v občino dobijo nov, velik projekt Steklarne Hrastnik. Slednja želi čim prej postaviti novo tovarno za izdelavo embalažnega stekla in ta bi lahko stala prav na degradiranem območju rudnika Trbovlje. "Mi smo projekt najavili na državni ravni in povedali, da mislimo skrajno resno. Ta projekt je eden izmed tistih, ki se je uvrstil na začasni seznam potencialnih projektov, ki bi bili sofinancirani tudi iz naslova prestrukturiranja premogovnih regij. Konec koncev gre za degradirane rudniške površine, za veliko gospodarsko zgodbo, v taki regiji je projekt več kot nujen," poudarja trboveljska županja Jasna Gabrič.
Bojazen zaradi pritiska Šaleške
V Trbovljah računajo, da bodo s sredstvi za prestrukturiranje komunalno uredili degradirano zemljišče na območju Lakonc. Občina je za izdelavo potrebnih analiz, ki bodo pokazale, kako urediti zemljišče, da bo dovolj stabilno, založila občinska sredstva. "Tukaj res čakamo na državo, za katero srčno upam, da se bo držala svojih napovedi, da naj bi ta mehanizem za prestrukturiranje premogovnih regij bil lahko v teku in prihajal v realizacijo že s prihodnjim letom. In da se ne bi zgodilo to, kar se govori po kuloarjih, da bi sedaj ta projekt oziroma ta sredstva čakala, dokler se v Šaleški dolini ne bodo odločili in postavili datuma, kdaj bodo rudnik zaprli. Češ, do takrat bomo pa to zdaj držali pod mizo. Ne sme se zgoditi, da bi zaradi tega katerikoli projekt (ne le naš) moral kje čakati koga, da se odloči, kdaj bo zaprl rudnik, in da bodo potem stekli vsi projekti skupaj," je konkretna županja.
Na to, da je treba z naslednjim letom mehanizem zagnati, poleg Gabričeve opozarjajo tudi zasavski gospodarstveniki, dodaja županja. "V dveh letih se ti lahko že čuda stvari zgodi, spremeni, trg je fleksibilen." "Nam se zelo mudi. Mi bi danes potrebovali te kapacitete, ker vidimo, kakšno povpraševanje prihaja. Iščemo dodatne kapacitete bo Balkanu, po svetu. Vemo, kako hitro lahko gospodarske razmere zanihajo. Kaj bo leta 2024 s potrebami po steklu, lahko danes le ugibamo. Zato potrebujemo hitre reakcije," je še poudaril generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas, ki nikjer drugje v Sloveniji ni našel dovolj velikih površin za postavitev tovarne kot prav v Lakoncah na območju nekdanjega premogovnika. Če tega zemljišča ne bodo dobili, nove tovarne v Sloveniji sploh ne bodo gradili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
