Velenje pri pokrajinski delitvi ne pristaja na podrejenost Koroški

Med prvimi občinami, kjer v teh dneh predsednik državnega sveta Alojz Kovšca kot nosilec vnovične debate o pokrajinah in dr. Boštjan Brezovnik, glavni avtor nove razdelitve Slovenije na pokrajine, predstavljata koncept delitve na deset pokrajin in dve avtonomni mesti Ljubljano in Maribor, je bila danes mestna občina Velenje. Ne glede na to, kako cela Slovenija in s tem tudi Velenjčani prikimavajo, da je pokrajine treba ustanoviti, se s predlogom, po katerem bi jih združili s koroško regijo, ne morejo strinjati. Kot prvo nasprotujejo samemu poimenovanju Koroško-savinjska (Koš) pokrajina, saj v tem imenu savinjska, čeprav bodo v pokrajino sodile občine Zgornje Savinjske doline, sploh ni zajeto. Še bolj pa jih moti, da bi sedež te nove pokrajine bil v Slovenj Gradcu, ki je po številu prebivalcev vsaj dvakrat manjši, kot je Velenje. "Načelni dogovor je bil, da bodo vse mestne občine imele sedež pokrajine. Občina s 33 tisoč prebivalci težko sprejme, da bi sedež bil v Slovenj Gradcu," je izpostavil velenjski župan Peter Dermol.

Spoj s Korošci kot umetna tvorba

Predvsem pa so Velenjčani že leta delali na tem, da se rešijo velike savinjske statistične regije in se povežejo z bližnjimi občinami. S tem namenom so pred leti oblikovali neformalno Savinjsko-šaleško regijo ali Saša regijo, v sklopu katere so se že povezovale gospodarska zbornica, Saša inkubator, razni klubi, razvojna agencija, oblikovali so tudi skupno občinsko upravo. "Naša regija deluje, zato ne moremo pristati na drugačno," je opozoril svetnik Dimitrij Amon in poudaril, da z Zgornjo Savinjsko dolino sodelujejo tudi pri razvoju gospodarstva, saj jim v Velenju razpoložljivih zemljišč že zmanjkuje. "Bolje kot ta umetna delitev bi bila delitev po geografski povezanosti. S Korošci nas že fizično loči Paški Kozjak. Veliko več ljudi hodi v službo denimo v Braslovče, v drugo smer pa gredo kvečjemu do Mislinje, naprej pa čisto nič več, zato bi bila bolj logična povezava z Braslovčami, Polzelo kot pa v drugo smer," je imel pomislek dr. Franc Žerdin in ob tem pripomnil: "Umetne tvorbe vleči skupaj se mi ne zdi smiselno." Svetnik Jože Hribar pa je predlagal, naj tako kot Maribor in Ljubljana tudi Celje postane avtonomna enota, Velenje pa naj postane sedež velike regije.

Najbolj podrobno se je predloga pokrajinske zakonodaje lotila svetovalka župana Andreja Katič. Poudarila je, da se ponavlja napaka, ko se najprej območja razdeli, šele nato pa razmišlja, kaj se kam seli, kdo to financira. Kovšca je namreč pojasnil, da bi se kompetence prenašale postopno v desetih letih, kar je Katičevo še bolj spravilo v dvom, saj kot političarka ve, kako se politična volja v tako dolgem obdobju lahko spremeni. "Ne soglašamo z umestitvijo v Koroško-šaleško, v neki Koš, ampak želimo svojo Sašo," je povzela bistvo njihovih pomislekov. Kovšča je zagotovil, da nihče nikogar ne bo silil v regijo, v katero ne želijo. "Občinski sveti bodo imeli zadnjo besedo," je zagotovil. Šele, ko bodo ti dosegli soglasje, bodo šli pred politične odločevalce, kjer za potrditev potrebujejo dvotretjinsko večino.

Vabijo še druge savinjske občine

Razlaga, da so približno enako velike pokrajine s 100 tisoč prebivalci (Saša regija jih ima slabih 62 tisoč) potrebne zato, ker se jih bo obravnavalo enakovredno in ker morajo vse imeti približno enako sposobnost izvajanja vseh nalog, svetnike ni prepričala. Tudi ne obrazložitev, da so delitev opravili glede na številne dejavnike, ne zgolj glede na število prebivalcev ali dosedanjo povezanost. Sploh pa, je dodal Brezovnik, od oktobra leta 2019, ko je stekla strokovna razprava o pokrajinah, od občin niso dobili pripomb in predlogov.

Tokrat so jih v Velenju dobili za cel koš. Takoj po njuni predstavitvi so namreč svetniki soglasno sprejeli sklepe, v katerih so opisani glavni pomisleki velenjskih svetnikov in glavno sporočilo, da želijo svojo Saša regijo. Vanjo se kvečjemu lahko pridružijo še kakšne druge občine, predvsem iz Spodnje Savinjske doline, so dodali. Podoben sklep bodo, so napovedali, na prihodnjih sejah sprejele tudi druge občine neuradne Saša regije.

Zgornjesavinjčani z odnosom Velenja zadovoljni

Nekoliko drugačne pomisleke je imel svetnik Matej Jenko. "Kaj bomo potem Korošče pustili Avstriji?" je dejal in še navrgel, da najbrž tu veliko vlogo igra tudi ego, ki lahko večji vpliv uveljavlja v občinah Zgornje Savinjske doline. Vendar zgornjesavinjske občine z Velenjem še zdaleč niso nezadovoljne. Kot je dejal župan občine Ljubno ob Savinji in državni svetnik Franjo Naraločnik, zna Velenje prisluhniti tudi drugim občinam, kar v savinjski statistični regiji ni bilo običajno. Ravno zato je Saša regija v praksi tako dobro zaživela. Sicer so se tudi na Koroškem že v preteklosti opredeljevali do predlagane pokrajinske členitve, ki jo bodo še obravnavali na sejah, in se vsakič doslej prek sveta koroške regije zavzeli za lastno koroško pokrajino in ne povezovanje s Saša regijo.