Kdaj je pravi čas, oziroma, kdaj je zadnji čas za zaprtje Premogovnika Velenje? Kdaj začeti s prestrukturiranjem doline? To so vprašanja, na katera ima Šaleška dolina povsem drugačne poglede kot ministrstvo za infrastrukturo, ki pelje postopek za sprejetje nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Sredi tedna so se akterji ene in druge strani sestali na sestanku, a nič kaj konkretnega dorekli, razen, da bodo uredili še sestanek z Evropsko komisijo. Ministrstvo je obljubo v enem dnevu izpolnilo – sestanek z omenjenimi bo že danes popoldan – velenjski župan Peter Dermol pa je v tem času javnosti sporočil, da predlaga zamrznitev vseh postopkov.
Zakaj? Šaleška že mesece opozarja, da njihovih pripomb strategija ni zajela. "V obstoječi strategiji je namreč zavezujoča le letnica izstopa premoga najkasneje do leta 2033, vsi ostali ključni elementi o tem, kako pravičen prehod izpeljati, niso navedeni. Opozarjali smo, da v dokumentu manjka zaveza k sprejemu zakonodajnega paketa, ki bo definiral jasne finančne vire za gospodarsko, okoljsko in energetsko preobrazbo Šaleške doline, kdo bo financiral prenovo daljinskega ogrevanja, našteti so le možni viri financiranja, brez javnih zavez, da bodo sredstva prišla v dolino za pravi namen, ni vmesnih ciljev ali mejnikov, ki bi se periodično spremljali za obvladovanje tveganj. V strategiji je upoštevan zgolj okoljski vidik, niso pa upoštevani socialni, gospodarski in energetski vidik. Zahtevamo, da se osnutek strategije dopolni s ključnimi predpogoji, ki morajo biti izpolnjeni, nato lahko govorimo o relevantni letnici izstopa," sporočajo.
Predvidena sredstva za uspešen proces prestrukturiranja iz Sklada za pravičen prehod (SPP) niso zadostna, nadaljujejo. "Sredstva iz Podnebnega sklada bi se morala vračati v dolino v obliki sofinanciranja okoljskih projektov. Degradirano okolje bi se moralo sanirati s pomočjo virov sredstev, ki bodo predvidena v Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ne pa iz SPP sredstev, kar je trenutno predvideno. V dolini pričakujemo tudi finančno podporo države za financiranje nadomestnega vira toplote za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Le z vključenimi vsemi vidiki bi lahko bil dosežen t. i. pravičen prehod z doseženim socialnim dialogom, h kateremu si prizadevamo, saj ne želimo, da se v Šaleški dolini ponovi scenarij iz Zasavja."
Košorok: Če mislijo, da s tem izvajajo pritisk, ga ne
"Mislim, da takšna sporočila po sestanku niso prava pot za dobro te doline. Ne vem, kaj mislijo z zamrznitvijo postopkov. Strategija ne more vsebovati čisto vsake posamične želje. To bo zajeto v dveh zakonodajnih paketih," pa odgovarja državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. "Komisija je dala jasno stališče - določiti je potrebno letnico. To je pogoj, da se lahko začno črpat finančna sredstva. Če bomo postavili letnico v nepredvideno prihodnost, v leto 2048, to je več kot 20 let naprej, zakaj bi potem nekdo dal finančne vire za pravičen izstop iz premoga. Zato je treba določiti rok, treba je določiti, kateri zakoni bodo sprejeti, določiti strategijo, taktiko, mejnike, da se bo lahko sproti kontroliralo, potem smo lahko uspešni kljub zelo ozkemu časovnemu oknu. Če mislijo, da s tem izvajajo pritisk, ga ne. Kvečjemu poglabljajo neke razlike med nami oziroma nezaupanje. Si pa pridobijo kakšen glas volivca iz doline," je bil nejevoljen Košorok. "To je njihov modus vivendi in modus operandi, ki je že poznan. Zgrešena politika se vleče od bloka 6, pa vidite, kako se je končalo. Alstom je priznal krivdo."
Znano je, da letnica 2033 kot letnica zaprtja premogovnika še ni fiksna, saj jo mora potrditi politika. Se je pa okoljsko poročilo delalo samo za to letnico. "Rekli namreč smo, da bomo do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Če bi letnico podaljšali, bi TEŠ moral zamejit proizvodnjo, a vemo, kaj to pomeni za Premogovnik Velenje, ki že sedaj životari." Glede zahteve, da mora država urediti nadomestno daljinsko ogrevanje, pa pravi: "Že sedaj so na voljo razpisi za daljinsko ogrevanje, že sedaj bi lahko nekaj naredili. A če izhajaš iz pogajalske taktike, mi to rabimo, vi pa nam morate to narediti, ne bo šlo. O daljinskem ogrevanju so premalo razmišljali." Predvsem pa Košorok poudarja: "Zunanji dejavnik (vse dražji kuponi za izpuste ogljikovega dioksida, op. p.) nas sili k temu, da bomo morali 'štacuno' s premogom zapret. Pika. S tem se je treba sprijazniti. Prej kot se bomo sprijaznili, boljše bo."
