Velenjska Stara elektrarna sinonim popremogovniške prihodnosti

Eden večjih in bolj zanimivih projektov, ki jih je Velenje pripravilo v sklopu pridobivanja nepovratnih sredstev za prestrukturiranje premogovne regije, je Center prihodnosti, ki naj bi zaživel v sedaj opuščeni Stari elektrarni. Pod projekt sta se podpisala Erik Kapfer in Miha Cojhter, avtorja velenjske uspešnice Vzorčno mesto. Že to je v očeh Velenjčanov dovoljšnje zagotovilo za uspeh. Tokrat pa sta avtorja k sodelovanju pritegnila več kot sto strokovnjakov iz več kot 50 podjetij in institucij; med drugim sta povezala tako rekoč vse velenjske posameznike in podjetja, ki v širšem smislu delujejo na področju razvoja občine. Na podlagi tega naj bi se v Velenju začeli razvijati novi poklici, novi načini izobraževanja, inovacije, celo novi standardi bivanja.

Primerne prekvalifikacije

"Projekt bo združil več stvari. To bo okolje, kjer bo pretočnost znanja zelo hitra. Želimo narediti razvoj, ki ne bo uničeval, ampak bo trajnosten," je v uvodu velenjskim svetnikom na zadnji občinski seji projekt predstavil Kapfer.

Podrobneje je pojasnil, da bo Center prihodnosti, v katerem bo osrednjo vlogo imel človek, temeljil na treh stebrih. Prvi bo izobraževalne narave. "Govorimo o akademiji prekvalifikacij ljudi, ki bodo v prihodnjih letih 'nastradali', če se tako izrazim. Torej za prekvalifikacije vseh, ki bodo v celi tej verigi ostali brez zaposlitve," je dejal Kapfer. "Bistvo je, da želimo deset tisoč ljudi opolnomočiti za poklice prihodnosti," je dodala direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger.

Ne želijo si namreč, da se tudi v Šaleški dolini po zaprtju premogovnika ponovi zgodba Zasavja. "Tam so vsem rudarjem izplačali denar v vrednosti dobrega avta, zato jih je večina res kupila avto in odprla taksi službo. Kmalu ni bilo več ne denarja ne taksi služb, saj jih toliko v Zasavju res ne more preživeti. To prestrukturiranje je šlo v napačno smer. Želimo si, da bi te ljudi znali usposobiti za poklice prihodnosti, denimo za upravljavca robotske linije, izdelovalca aplikacij in podobno, za poklice, o katerih se danes še ne pogovarjamo, čez tri leta bodo pa že zelo aktualni," je pojasnila.

Virtualna praksa

Drugi steber, na katerem sloni projekt, je gospodarski. "V sklopu tega se povezujemo s projektom Saša inkubatorja, saj bomo tudi zelo blizu, vendar ne bomo počeli istih stvari. Naredili smo partnerstvo z vsemi sripi (strateška, razvojna in inovacijska partnerstva) različnih industrij, da na ta način dobimo njihove strateške poglede na inovacije in razvoj. Nekakšno mapiranje trga bi lahko rekli. Delali bomo na prototipiranju, na raziskavah in na vzpostavljanju novih metod izobraževanja in usposabljanja delavcev."

Ponazorimo to s primerom. "Vse delavce, ki jih Gorenje uvaža za novo tovarno pametnih televizorjev, in tudi naše ljudi bi lahko, še preden vstopijo v tovarno, virtualno izobrazili. To tehnologija danes omogoča," je dodala direktorica univerze, pod katero deluje velenjsko Vzorčno mesto.

Okolje so postavili za tretji steber projekta. V sklop tega sodi tudi sicer samostojen projekt gradnje pametne soseske Zlati grič, saj bodo tam uporabili nove materiale in tako nekako kot v živem laboratoriju spremljali, kako se obnesejo. "Predvsem si želimo, da bi pri nas delali ljudje na visoko usposobljenih delovnih mestih in bi tukaj dobili tudi stanovanja v soseski Zlati grič. Sama si želim, da bi bil v Stari elektrarni ali vsaj v njeni bližini tudi sodoben vrtec. Želja je, da k nam v dolino ne bi prihajali več le nižje izobraženi ljudje, temveč višje izobraženi. Da bi nekomu iz Ljubljane ali Amsterdama ali koderkoli že ta lokacija bila zanimiva tako z vidika dela kot z vidika bivanja. In da bi ti bili sposobni ponuditi vsaj še nekaj delovnih mest," je dodala Kropušek Ranzingerjeva.

Bo elektrarna ostala stara?

Ne glede na uspeh na razpisu so že sedaj na odlični poti, saj že vzpostavljajo interaktivni digitalni center EON. Pridobili so namreč dobrih 20 milijonov evrov iz ameriškega podjetja EON Reality, vodilnega s področja razvoja tehnologij VAR (navidezna in oplemenitena resničnost), ki zadnja leta investirajo v postavitev centrov po celem svetu. "'Izobraževanje narodov' ali center EON je izobraževalni laboratorij za dvig učenja in pridobivanja digitalnih kompetenc. Je najboljši partner za šole, učitelje, učence in starše. V laboratoriju bomo raziskovali, izobraževali, na novo profilirali učne postopke in metode izobraževanja ter razvijali konkretne rešitve za inovacijske procese vseh deležnikov. Center EON bi na kratko opisali kot most med izobraževanjem in poklicno potjo," je opisal Kapfer. Obenem bo služil kot nekakšen povezovalni člen med vsemi prej omenjenimi stebri projekta Center prihodnosti. Dodal je, da tudi širše v regiji sosednjih držav, razen Italije, nobena ne gosti primerljivega centra, kar predstavlja priložnost vzpostavitve mednarodnega centra za tehnologijo VAR.

Center EON bo začel delati že letos. Sprva bo imel prostore v Vzorčnem mestu, kasneje v Stari elektrarni, ki naj bi bila do leta 2023 že obnovljena ali na novo pozidana. Za zdaj namreč še ni znano, v kakšnem stanju je objekt. "Predlagal bi, da se naredi elaborat, s katerim bi ugotovili, kaj je ceneje - ali staro elektrarno podreti in zgraditi novo ali jo obnoviti," je komentiral svetnik dr. Franc Žerdin. A četudi bi bilo smiselno stavbo podreti, si vsi želijo, da bo objekt videti povsem takšen, kot je sedaj.