Večkrat v zadnjem času je mogoče slišati, da celjsko mestno jedro izumira, da postaja mesto duhov. Ostajajo le še "kafiči" pa nekaj trgovcev, ki se trudijo, vztrajajo in kljubujejo slabim razmeram. Med vzroki za žalostno podobo mesta omenjajo tudi večje trgovske centre, ki jih ima knežje mesto na pretek in kamor se torej seli tudi utrip mesta. A medtem ko se Celjani velikih trgovskih centrov že po malem otepajo, so jih na drugi strani toliko bolj veseli ljudje iz okoliških krajev. V zadnjih nekaj letih so trgovci tudi prepoznali potrebe prebivalcev manjših krajev, zato so jim ponudili možnosti, da večjih nakupov ne opravljajo v najbližjem večjem mestu, pač pa lahko vse uredijo bližje domačim pragom.
Ne le upravni, ampak tudi trgovski center
V občini Mozirje imajo trenutno tri večje trgovine, s 1. avgustom prihaja še četrta, prihodnje leto peta. Morda se ob tem marsikomu poraja vprašanje, ali občina z nekaj več kot 6000 prebivalci zares potrebuje toliko trgovin. A dovolj je obiskati kraj in videti, da je odgovor pritrdilen. Trgovine so polne, pri blagajnah čakalne vrste. Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, ob tem poudarja, da je mesto postalo ne le upravni, ampak tudi trgovski center. "Imeli bomo pet trgovin in pet krožišč, kar nas gotovo umešča v sam vrh v Sloveniji glede na število prebivalcev." Ob tem dodaja, da bo nakupovalnih središč sicer počasi preveč, a sam na to nima vpliva.
Podobna situacija je tudi v občini Vojnik, kjer imajo lokalni prebivalci pestro nakupovalno izbiro. Petra Pehar Žgajner iz občine Vojnik pravi, da glede na število prebivalcev - trenutno jih je okoli tri tisoč - in velikost občine Vojnik, trije večji trgovci zadoščajo potrebam občanov. Poleg njihove primarne dejavnosti v okviru njihovih prostorskih kapacitet ponujajo poslovne prostore tudi za druge dejavnosti, ki so servis našim občanom, v smislu bančnih storitev, pošte, optike, ambulante ... "Menimo, da je to dobro, saj lahko opravijo občani vse na enem mestu in prispevajo posledično tudi k manjšemu cestnemu prometu."
Kako je z izgradnjo trgovskih centrov v prihodnosti? Po besedah Pehar Žgajnerjeve imajo znotraj prostorskih ureditev na voljo še nekaj zemljišč v okviru centralnih dejavnosti, ki omogočajo izgradnjo trgovskega centra, če bo za to izkazan interes. "Trenutno tega interesa ni, si pa želimo širitve v smislu razvoja poslovnih con, ki bi omogočale nova delovna mesta in dodano vrednost v smislu inovativnih podjetij in obrtništva."
Večji pomen spet pridobivajo manjše trgovine za sprotne, dnevne nakupe
Trgovci se širitve lotevajo premišljeno
Kupci so trgovska središča sprejeli, tja redno zahajajo. Kako pa je s trgovci? S kakšno miselnostjo trgovska središča gradijo v majhnih krajih z nekaj tisoč prebivalci? V Hoferju so nam povedali, da v želji, da se približajo vsem svojim potencialnim kupcem, mrežo trgovin neprestano širijo. Pri izboru lokacij upoštevajo pričakovanja tamkajšnjih kupcev, demografske značilnosti, logistične specifike in tržne priložnosti. "Največje število trgovin boste našli v osrednjeslovenski regiji, v preostalih regijah pa se razporejajo skladno z naštetimi kazalniki," so sporočili.
V Lidlu se odpiranja novih poslovalnic lotevajo zelo premišljeno, pravijo. "V prihodnje načrtujemo rast prodajne mreže po vsej Sloveniji, tudi v manjših slovenskih krajih, saj se želimo približati tudi tistim kupcem, ki jih z obstoječimi poslovalnicami še nismo dosegli. Želimo si, da bi bili dobro dostopni strankam, ki redno zahajajo k nam." Na Štajerskem imajo trenutno 14 poslovalnic, tudi v manjših krajih. Našli jih boste v Celju, Žalcu, Šentjurju, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Hočah in Mariboru.
Željo po tem, da imajo možnost do trgovine priti tudi v manjših slovenskih krajih, vidijo tudi v Sparu. "Z namenom, da kupcem omogočimo nakup naših izdelkov tudi tam, kjer še nimamo trgovin, smo že leta 2015 odprli vrata prve franšizne trgovine Spar partner. Ena od franšiznih poslovalnic je tudi v Nazarjah. Program partnerstva s samostojnimi trgovci smo vzpostavili, ker se zavedamo, kako pomembno je ohraniti stik s strankami iz manjših krajev in podeželja." Kot pravijo, so njihove trgovine v manjših krajih dobro obiskane.
Do najbližje Mercatorjeve trgovine približno 500 korakov
Mercator velja za trgovca z najbolj razvejeno mrežo trgovin pri nas. Kot je povedala Tanja Durin, imajo kupci povprečno do najbližje trgovine "najboljšega soseda" približno 500 korakov. Dostopnost, ki jo omogočajo ljudem, pa je ena večjih prednosti, menijo v Mercatorju.
Podobno kot preostali trgovci se postavljanja trgovin v posameznih krajih lotevajo načrtno in skrbno premišljeno. "Pred odprtjem trgovine vedno opravimo analizo trga in mikrolokacij, seveda pa se demografske značilnosti in nakupne navade sčasoma spreminjajo. Pred leti so postajali vse bolj obiskani večji trgovski centri in hipermarketi, zdaj vse večji pomen spet pridobivajo manjše trgovine za sprotne dnevne nakupe."
Tisto, kar velja za vse trgovce in na kar ne gre pozabiti, pa je, da v manjši trgovini ne moremo pričakovati enake širine ponudbe kot v hipermarketu. "Dejansko je vsaka trgovina in vsaka soseska zgodba zase. Nekatere trgovine tudi v manjših krajih odlično poslujejo, ponekod pa je treba ponudbo in tudi delovni čas prilagoditi manjši frekvenci nakupov. Vendarle je to dinamičen proces, saj trgovina živi s kupci, se jim prilagaja in se z njimi spreminja."
