Domov k spominu, mladinska dokumentarna serija Adrenalinci, glasbeni videospot Emkeja Probaj razumet, spletni prenos evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah iz Tacna 2017, kratki igrani film Kar ostane, uradni videospot za himno Gimnazije Celje - Center, TV-serija Najini mostovi ... Tako se na seznamu, ki mu skoraj ni videti konca, vrstijo projekti, v katerih je kot montažer sodeloval 25-letni Celjan Žan Žvižej.
Že od začetka študija si pot v svet montaže utira v prestolnici, a začelo se je še mnogo prej, v rojstnem Celju. Že v osnovni šoli je s prijatelji za zabavo snemal kratke filme in vedno skrbel za njihovo montažo. "Bil sem fasciniran nad računalniškimi montažnimi orodji in že takrat sem eksperimentiral z raznimi posebnimi učinki, ki so jih ponujala. Snemal sem tudi svoje igranje na violino in kitaro ter posamične delčke sestavljal v skladbe. V srednji šoli sem v vlogi snemalca in montažerja sodeloval pri šolskih projektih, z resnejšimi, bolj profesionalnimi pa sem se začel srečevati med študijem na AGRFT. Tam sem se ogromno naučil o filmskem jeziku in avdiovizualni umetnosti nasploh, najboljše pri vsem skupaj pa je bilo, da je bil velik poudarek na praktičnem delu." Pomembna izkušnja je bilo tudi večletno sodelovanje v ekipi Akademske televizije AKTV na Festivalu slovenskega filma, kjer je v različnih vlogah skupaj s starejšimi kolegi in mentorji ustvarjal prispevke in oddaje.
Kreativno delo
Za svoj najljubši projekt doslej izbere kratki igrani film Kar ostane, za najtežjega pa kratki dokumentarni film Domov k spominu. Oba je režirala Neli Maraž. "Montažni proces je bil zaradi izvirnosti in nekonvencionalnosti filma nekaj posebnega. Struktura filma je bila postavljena precej hitro, za iskanje ustreznega montažnega ritma in gradnjo zvočne podobe pa sva si z Neli vzela potreben čas. Tako pri tem kot pri drugem, dokumentarnem filmu je v delu procesa montaže sodelovala tudi avtorica glasbe Ingrid Mačus. Glasbo, ki je bila ključen element, je med drugim ustvarjala na podlagi posameznih vizualnih impresij."
Konstruktivno zaupanje
V procesu montaže gre za sodelovanje med režiserjem in montažerjem. Pomembno je, da v odnosu prevladujeta konstruktivnost in zaupanje. "Režiser poskuša v film prenesti svoje ideje in vizijo, vrlina dobrega režiserja pa je, da se jih ne oklepa za vsako ceno, temveč s sodelovanjem v procesu montaže odkriva, kaj ponuja material. Ključne lastnosti dobrega montažerja so ustvarjalnost, umirjenost, senzibilnost, občutek za montažni in glasbeni ritem ter tudi vztrajnost. Zavedati se mora, da želeni rezultat prinese pogostokrat dolgotrajen ustvarjalni proces," meni Žan Žvižej.
Žvižej zdaj sodeluje tudi pri nastajanju priljubljene televizijske serije Najini mostovi, ki je med gledalci dosegla velik uspeh. To opiše kot zanimivo izkušnjo. "Gre za serijo dnevnega formata in sestavlja jo ogromno epizod, tako da imaš za enako količino posnetega materiala v montaži manj časa kot na primer pri filmu, kjer se lahko bolj poglobljeno posvetiš vsaki ideji. Kljub temu pa imamo dovolj ustvarjalne svobode."
O poklicu montažerja pravi, da je lep in omogoča veliko kreativnosti. "Dostikrat z zaključkom nekega projekta ne pride zgolj plačilo, temveč tudi občutek, da si bil del nečesa lepega. Da si soustvaril neko celoto z dodano vrednostjo in da si pri tem dal del sebe. Umetniške izdelke seveda vsak doživlja drugače, prav tako ni nujno, da bo tvoje delo doseglo veliko ljudi. A ko dobiš od koga odziv, da se ga je delo dotaknilo, to prinese zadovoljstvo in motivacijo."
Pravi, da v tem poklicu največ štejejo kvaliteta preteklih del in priporočila sodelavcev. "Pomembno je, da znaš sodelovati, nisi pretirano konflikten, da svoje argumente in ideje podajaš konstruktivno, da ponujaš svoje kreativne ideje in rešitve. Pomembno je tudi, da si sposoben dolge ure presedeti za računalnikom in pri tem čim bolj ohranjati fokus in svojo ustvarjalnost. Prav pride tudi obilica tehničnega znanja o uporabi montažnih orodij in nasploh o tehničnem 'workflowu' od produkcije do finalne postprodukcije."
Doslej je Žvižej sodeloval pri številnih projektih, za svoje delo pa bil večkrat nagrajen. Med drugim si je za diplomski projekt, kratki igrani film Kar ostane režiserke Neli Maraž za montažo prislužil nagrado Zlatolaska. Je prejemnik nagrade za najboljši film na 17. West Herzegowina Festu v Širokem Brijegu, letos je tudi med dobitniki celjskega kristalnega grba. "Vesel sem, da sem bil predlagan za nominacijo in da je Mestna občina Celje prepoznala in nagradila mojo prizadevnost in trud," pove.
Znanje prenaša mladim
Žan Žvižej je kljub mladosti v svojem poklicu že dobro uveljavljen, svoje znanje pa že leta prenaša na še mlajše generacije. Že četrto leto je mentor filmskega krožka na Gimnaziji Celje - Center, ki jo je kot srednješolec obiskoval tudi sam. "Krožek sem začel voditi leta 2017 na povabilo ravnatelja Gregorja Deleje. Dijakom poskušam preko teorije in prakse predati osnove o filmskem jeziku, sodelujejo tudi pri raznih šolskih avdiovizualnih projektih. Je pa moj 'program' odvisen tudi od njihove samoiniciativnosti. Nekateri se prijavljajo na šolska filmska tekmovanja, drugi delajo na kakšnih obšolskih projektih ali ustvarjajo za svojo dušo. Nekateri razmišljajo celo o poklicni poti in študiju na AGRFT ali na kateri drugi fakulteti ali akademiji, ki bi omogočala znanje na področju avdiovizualne umetnosti. Veseli me, da jim lahko ponudim vpogled v različne poklice in znanje, ki jim koristi."
Z zaključkom projekta pride plačilo, a tudi občutek, da si bil del nečesa lepega
Ko tema nanese na nove načrte, Žvižej pove, da mu je pri srcu predvsem igrana filmska forma. "Izredno rad montiram tudi glasbene videospote. Ti pogostokrat v montaži ponujajo ogromno svobode, sploh pri bolj abstraktni glasbi. Izziv in užitek je mogoče najti v mnogih zvrsteh avdiovizualne umetnosti. Zame je predvsem pomembno to, da so projekti raznoliki, da mi prinašajo zadovoljstvo in da sodelujem z ljudmi, ki k ustvarjanju pristopajo korektno in s srcem."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
